Ustavno sodišče je obravnavo pobude za oceno ustavnosti zakona o bančništvu, ki je bil podlaga za razlastitve v nato podržavljenih bankah konec leta 2013, po predlanski prekinitvi nadaljevalo na sejah sredi septembra in sredi oktobra.
V obravnavi kompleksnega spora med državo in razlaščenci je eden glavnih vidikov presoje ta, ali bi razlaščeni delničarji in imetniki podrejenih obveznosti v podržavljenih bankah v primeru stečaja teh bank izgubili več ali manj.
Drug pomemben vidik pa je vprašanje, ali zakon o bančništvu imetnikom podrejenih obveznic krati ustavne pravice do sodnega varstva, saj jim ne omogoča vložitve tožbe proti Banki Slovenije, ki je ukrepe izrekla.
Obravnavo je predlansko jesen prekinilo, saj je želelo odgovore na to temo od Sodišča EU. To mu je odgovore na sedem vprašanj posredovalo sredi julija, v njih pa sta obe strani v sporu o ustavnosti izbrisa delnic in imetja podrejenih obveznosti v bankah videli 'svoj prav'.
Po podatkih združenj malih delničarjev je škodo utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v različnih družbah. Odločitev je zaradi morebitnih posledic za javne finance zelo pomembna tudi za državo.
Vsi si želijo razsodbe čimprej, in to še v tej sestavi ustavnega sodišča. Z novembrom se bosta namreč zamenjala dva ustavna sodnika, menjava pa bi lahko povzročila odmik odločanja o tem vprašanju. Nekateri tako odločitev sodišča napovedujejo za danes.
Konec leta se bodo iztekli tudi zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav v zvezi z izbrisom. V združenjih malih delničarjev zagotavljajo, da so na vložitev tožb že pripravljeni.
