Posnetki
Spletni portal Pod črto je v začetku meseca objavil posnetke sej upravnega odbora DUTB, iz katerih je razvidno, da je DUTB vsaj v dveh primerih obšla zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države (t. i. Lahovnikov zakon) oz. je dovolila podjetju, v katerem je solastnik, da njegova določila obide.
Primera segata v čas, ko sta DUTB vodila še Lars Nyberg in Torbjörn Mansson - oba sta morala po kršitvah politike prejemkov v DUTB, ki jo je določila vlada, in posledične izgube zaupanja oditi s položaja.
Po navedbah portala so v Cimosu Gerdu Rosendahlu pri imenovanju za predsednika uprave odobrili bruto plačo v skladu z Lahovnikovim zakonom. A Rosendahl je istočasno tudi direktor nemške podružnice koprskega podjetja Cimos Germany, kjer prejema dodatno plačo. Tri druge direktorje Cimosa, ki bi glede svojih zadolžitev sodili v upravo oz. so v preteklosti bili člani uprave, so degradirali na mesta izvršnih direktorjev zunaj uprave, ki jih Lahovnikov zakon ne zajema.
Drugi primer je zaposlitev Finca Janneja Harjunpääja na DUTB. Ta je z DUTB najprej sodeloval kot zunanji sodelavec, nato pa so ga zaposlili kot vodjo upravljanja terjatev. Harjunpää, ki je do letošnjega odhoda s slabe banke vodil projekt Cimos, je imel po lastnih navedbah mesečno plačo okoli 30.000 evrov bruto, kar je bistveno nad omejitvijo plač vodstva DUTB.
So se pa člani upravnega odbora o tem, kako kriznim menedžerjem ob omejitvah zagotoviti višja plačila, pogovarjali tudi v času, ko je upravni odbor že vodil Simoneti. Glede na posnetke je ravno on predlagal, da bi menedžerje zaposlili v DUTB in jim dali 20.000 evrov plačila na mesec, obenem pa bi dalo podjetje v lasti DUTB takšnemu menedžerju še pogodbo, vredno 10.000 evrov.
Simoneti: Takšni kadri imajo svojo ceno in jih nujno potrebujemo
Kot je Simoneti ta teden povedal na seji komisije DZ za nadzor javnih financ, je Lahovnikov zakon zanje velik problem. DUTB v nekaterih družbah v njeni lasti, ki so v velikih težavah, potrebuje ljudi, ki imajo na trgu določeno ceno. Pripeljejo jih lahko na različne načine - prek svetovalnih pogodb, pogodb z DUTB ali pogodb s tem podjetjem - najbolj učinkovito pa da bi bilo, da bi jih imenovali ali v upravo ali v nadzorni svet tega podjetja.
"Na naših sejah se ne pogovarjamo samo to, kaj je v okviru zakona, ampak kako bi ta zakon prilagodili dejanskemu stanju. Mislim, da se dela velika škoda," je dejal Simoneti.
Potrdil je, da tuji nadzorniki Cimosa poleg sejnin dobivajo tudi plačila prek pogodb in da Rosendahl dobiva plačo tudi v Nemčiji. "Prepričan sem, da to ni nič protizakonitega," je poudaril in dodal, da odločitve sprejemajo na podlagi pravnih mnenj.
Pojasnil je, da so šle njegove razprave v smer, da bi na DUTB v okviru plačne politike zaposlil strokovnjake, ki bi nato v podjetjih v lasti DUTB opravljali korporacijske funkcije. "To je za DUTB najcenejša varianta. Predvsem pa so ti menedžerji stalno na razpolago in jih je mogoče prestavljati iz enega podjetja v drugo. Ne gre za to, da bi se izogibali lahovniku, ampak je to racionalna organizacija," je dejal Simoneti.
Upravni odbor Simonetijevih predlogov sicer ni sprejel. Ampak ne zaradi vsebine, je dejal Simoneti, ampak zaradi percepcije v javnosti, "da hočemo nekomu dati nekaj, kar mu ne pripada". "Tu ni nikomur nič dati, v teh podjetjih nič ni. Ne bi obstajala, če jih mi ne bi podpirali finančno, poslovno, jih prestrukturirali, jim zagotavljali svetovalce," je dodal.
Prvi test je zakonitost, naslednji test pa je zaupanje, je poudaril. "Če zaupanja s strani vlade ni, te zadeve ne želimo delati naprej," je izrazil pripravljenost upravnega odbora na odhod s funkcije.
Ministrstvo: Pogodbe so v skladu s predpisi
Vlada se je v četrtek seznanila z vmesnim poročilom ministrstva za finance na to temo. Kot je povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, prejemki članov upravnega odbora v celoti upoštevajo usmeritve vlade, interne akte, ki določajo prejemke zaposlenih v DUTB, bosta proučili ministrstvi za delo in gospodarstvo, pogodbe vodilnih v družbah v lasti DUTB, kjer je treba upoštevati določila Lahovnikovega zakona, pa so skladne z zakonom, a ministrstvo pričakuje še nekaj pojasnil. V DUTB so ministrstvu pojasnili, da razprave niso bile namenjene zlorabam ali izigravanju zakonodaje, ampak so iskali rešitve za nagrajevanje kriznih menedžerjev. "Sklepi upravnega odbora tem razpravam niso sledili, saj so sklenjene pogodbe skladne z zakonom," je poudarila.
DeSUS in SD za razrešitev Simonetija, Cerar želi pojasnila
V DeSUS so Simonetija pozvali k odstopu oz. so napovedali, da bodo, če ne bo odstopil, njegovo razrešitev predlagali ministri iz vrst te stranke. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je - ob izjavah, da ni šlo za kršenje predpisov - dejal, da je ključno zaupanje, da gre za moralno držo. Če nekdo s sodelavci naglas razmišlja o tem, da bi obšel zakonodajo, zato da bi imel nekajkrat višjo plačo od predsednika vlade, je to nesprejemljivo, je dodal.
Tudi v SD so dejali, da je Simoneti izgubil njihovo zaupanje. Kot je dejal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, se zavzemajo za to, da spoštujejo postopke in zaseda skupščina DUTB, "a vemo, kaj smo slišali". Zato verjame, da bo skupščina sprejela takšno odločitev, da bodo iskali Simonetijevega naslednika. "Ne potrebujem velikih poročil, zaupanje je omajano," je poudaril.
Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer (SMC) je dejala, da bodo morali presoditi med iskanjem objektiministricavne odgovornosti, ki jo narekujejo pravila prava, in splošnim zaupanjem v delovanje posameznikov, ki vodijo te zelo pomembne institucije. Poudarila pa je, da morajo slediti vsem pravilom - da vlada kot skupščina pozove upravo k poročanju ter se na tej podlagi odloči kot odgovorna lastnica.
Premier Miro Cerar je po vladni seznanitvi s poročilom dejal, da bo vlada odločila na seji prihodnji teden, na katero bodo povabili tudi Simonetija, da bo lahko osebno odgovoril na vprašanja.
"V tej zadevi, ko gre za tako pomembno institucijo, ne morem pristati na to, da bi se sprejemale dokončne sodbe zgolj na podlagi medijskih izjav, na nek populističen način," je dejal Cerar.
Sprememba zakona?
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pod pristojnost katerega sodi Lahovnikov zakon, je dejalo, da je izogibanje zakonom nesprejemljivo, hkrati pa dodalo, da je ta zakon slab, ker ne upošteva vseh okoliščin - npr. kompleksnosti poslovanja, konkurence v panogi ali ciljev podjetja - in bi ga bilo treba nadgraditi.
"Priti moramo do pogojev za to, da se bo plačilo menedžerjem, ki vodijo državna podjetja, odrejalo v odvisnosti od pomena in uspešnosti posameznega podjetja," je dejal minister Zdravko Počivalšek.
V Združenju nadzornikov Slovenije o tem, ali je pogovarjanje o izogibanju zakona lahko razlog za zamenjavo predsednika upravnega odbora DUTB, pravijo, da bo lahko o Simonetijevi zamenjavi presodila le vlada, ki je za to pristojna, ko bo seznanjena z vsemi dejstvi in kontekstom podane izjave ter pogovorom z udeleženim. "Dejstvo je, da je zakone treba spoštovati, pa čeprav je njihovo kršenje lahko v interesu družbe. Vprašamo pa se lahko tudi po smiselnosti zakona, ki s plačnimi omejitvami onemogoča normalno najemanje kriznih menedžerjev v družbah, kjer je to nujno potrebno," je za STA dejala generalna sekretarka združenja Irena Prijović.
