Ob nedavnem mednarodnem dnevu boja proti revščini je Unicef Slovenija spomnil na povečanje neenakosti v blaginji otrok pri nas. Najrevnejši otroci so namreč deležni za skoraj 50 odstotkov manj dohodkov od povprečja. Revščina ima izjemno poguben vpliv na življenja otrok po vsem svetu, Slovenija pa pri tem ni izjema.
Unicefove mednarodne primerjave so pokazale, da revščina otrok ni neizogibna, temveč je v veliki meri odvisna od vladnih politik v posameznih državah. Revščina pa vendarle ni zgolj v domeni socialne politike, ampak so pomembni akterji tudi nevladne organizacije, ki imajo na terenu neposreden stik z ljudmi.
V Sloveniji 54.000 otrok pod pragom revščine
Po podatkih Statističnega urada RS se je stopnja tveganja revščine otrok v Sloveniji zmanjšala s 14,8 odstotka v letu 2014 na 14,2 odstotka v letu 2015. Vendar to še vedno pomeni, da imamo pri nas 54.000 revnih otrok, ki so pod pragom revščine. Živijo v družinah z manj kot 360 evri na družinskega člana.
Domače humanitarne organizacije pozivajo k takojšnji umestiti otrok v središče političnih odločitev. Slovenska karitas je sicer lani v programe pomoči otrokom vključila okoli 30.400 otrok. Rdeči križ Slovenije z Drobtinico zadnja leta zagotavlja več kot 30.000 toplih obrokov za osnovnošolce iz socialno ogroženih okolij. Pomoč otrokom prihaja tudi iz drugih organizacij.
Opozorila humanitarcev so po navedbah poslancev ZL spodbudila tudi nastanek njihovega zakonskega predloga, ki je v zadnjem času deležen velikega zanimanja. Konec avgusta je namreč iz ZL prišla pobuda za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi sprejeli novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so jo vložili v začetku julija. Z njo bi vsem revnim otrokom že s 1. oktobrom zagotovili brezplačno šolsko kosilo.
Pod pobudo ZL se je nabralo le 16 od potrebnih 23 glasov. Podprli so jo vsi poslanci NSi, štirje nepovezani poslanci in nekdanji poslanec SDS Andrej Čuš, drugi so ji odrekli podporo. Obravnava novele, ki zvišuje cenzus za polno subvencijo cene šolskega kosila z 18 na 36 odstotkov odstotkov neto povprečne plače na člana gospodinjstva, se je zato prestavila na oktobrsko redno sejo.
Zakonodajna pot novele, s katero želijo v ZL razširiti krog upravičencev do brezplačnega šolskega kosila, pa se bo neuspešno končala v torek na seji državnega zbora. Parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je namreč že konec septembra odločil, da novela ni primerna za nadaljnjo obravnavo.
Polna subvencija cene kosila le pri dohodku do 18 odstotkov neto povprečne plače
Iz ZL je takšen zakonski predlog prišel že pred dobrim letom, a sta tedaj vlada in koalicija sprejeli rešitev, ki zadevo ureja le delno. Veljavna zakonodaja tako določa, da subvencija v višini celotne cene kosila pripada učencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, znaša do 18 odstotkov neto povprečne plače.
Če se dohodek giblje nad 18 in do 30 odstotkov, jim država subvencionira 70 odstotkov cene kosila. Ko je povprečni mesečni dohodek na osebo nad 30 in do 36 odstotkov neto povprečne plače, pa je subvencija določena pri 40 odstotkih cene šolskega kosila. Vlada je opozorila, da je aktualna zakonodaja stopila v veljavo v začetku letošnjega leta in se še ni mogla v celoti uveljaviti.
Vodja poslancev ZL Luka Mesec je že na seji odbora opozoril, da po pol leta izvajanja zdajšnje zakonodaje humanitarne organizacije še vedno dobivajo prošnje za pomoč pri doplačilu šolskega kosila za otroke iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda. Po njegovih besedah gre za absurdno situacijo, saj je v proračunu za ta namen zagotovljenih dovolj sredstev.
Najbolj je poslance ZL razočaral argument vlade in koalicije, da bi s tem ukrepom izenačili različno revne, kar bi bilo krivično. Kot razlog proti pobudi so navedli tudi prepogosto spreminjanje zakonodaje na tem področju, čemur v šolah ne morejo slediti. Šolsko ministrstvo je sicer pojasnilo, da so za tak namen na razpolago neporabljena namenska proračunska sredstva.
Vlada: Najprej je treba analizirati sedanji sistem subvencioniranja šolske prehrane
Vlada je presodila, da se ne mudi s sejo državnega zbora in vsem šolarjem iz socialno ogroženih družin že s 1. oktobrom zagotoviti brezplačnega kosila, saj "je treba najprej analizirati in evalvirati sedanji sistem subvencioniranja šolske prehrane" in tudi oceniti finančne posledice tega ukrepa. Ocenitev pa naj bi bila mogoča šele oktobra, ko bo znano število prijav na šolsko kosilo.
Po mnenju vlade je v letošnjem letu treba spodbuditi, da se bo v šolah delež prijavljenih na kosilo povečal in bodo pravico izkoristili vsi, ki so do nje upravičeni. Sredstva ministrstva za subvencioniranje šolske prehrane so se od leta 2008 do leta 2016 povečala za več kot 400 odstotkov oz. za 20 milijonov evrov.
Čeprav se oktober že preveša v zadnjo četrtino, vlada še ni javno predstavila ocene. Sicer je v vladnih gradivih mogoče razbrati, da je bilo za subvencioniranje šolske prehrane od januarja do aprila letos - skupno za drugi in tretji dohodkovni razred - porabljenih nekaj manj kot 1.947.000 evrov.
Za otroka iz prvega dohodkovnega razreda je subvencija za brezplačno prehrano znašala 38 evrov na mesec, za otroka iz drugega dohodkovnega razreda, ki je zdaj upravičen do 70 odstotkov subvencije, je država namenila 24,88 evra na mesec. Za otroka iz tretjega dohodkovnega razreda s 40-odstotno subvencijo pa je država primaknila 13,93 evra na mesec.
Poslanci ZL: V proračunih 2016 in 2017 dovolj sredstev za brezplačno šolsko kosilo vsem revnim otrokom
Po podatkih vlade oz. šolskega ministrstva bi strošek brezplačnih šolskih kosil za otroke in drugega in tretjega dohodkovnega razreda znašal na leto okoli 9,3 milijona evrov. Skupaj 16 milijonov evrov zagotovljenih sredstev v proračunih za letošnje in prihodnje leto bi bilo dovolj, da bi brezplačno kosilo dobili vsi otroci, ki živijo pod pragom revščine.
Sicer v poslanskih skupinah pred torkovo obravnavo novele na seji državnega zbora očitno ostajajo pri stališčih, ki so jih predstavili že na parlamentarnem odboru. Jasna Murgel (SMC) in Uroš Prikl (DeSUS) sta se v izjavi za STA znova izrekla proti noveli, Ljudmila Novak (NSi) pa jo je še enkrat podprla. V SDS tokrat niso želeli komentirati novele.
Murglova je ocenila, da je zdajšnja zakonodaja ustrezna in ne potrebuje sprememb. "Šola ni prvi prostor, kjer naj se rešuje socialna stiska otrok, ampak je treba z učinkovito socialno politiko opolnomočiti družino," je dejala. Tudi Prikl se je zavzel za iskanje celovitih rešitev na področju socialne politike, predlagateljem novele pa očital parcialen pristop k problematiki.