Številni poslanci menijo, da sta zmanjšanje demokratičnih pravic na Poljskem in Madžarskem v zadnjem času odraz erozije temeljnih pravic v EU, zato zahtevajo ukrepanje. Osnutek resolucije, o kateri bo parlament glasoval v torek, med drugim poziva Evropsko komisijo, naj vzpostavi nadzorni mehanizem za vsakoletno redno poročanje o stanju demokracije, pravne države in temeljnih pravic v članicah EU. Tako naj bi namesto sedanjega kriznega obravnavanja domnevnih kršitev postavili jasna merila in večstopenjski pristop za izboljšanje stanja.
Evropska unija bi morala po mnenju več poslancev ustrezno preoblikovati tudi svojo finančno perspektivo, da se bo lahko odzvala na nepričakovane krize, kot so terorizem, begunska kriza ali naravne nesreče. Parlament predlaga vzpostavitev stalne krizne rezerve. O tem in drugih predlogih bodo poslanci ob reviziji večletnega finančnega okvira unije v torek razpravljali s Kristalino Georgievo, podpredsednico Evropske komisije, pristojno za proračun.
V torek popoldne bo Evropski parlament razpravljal o delovnem programu Evropske komisije za prihodnje leto, ki ga bo ta predvidoma uradno potrdila le nekaj ur pred tem. Na septembrskem zasedanju so poslanci pozvali komisijo, naj na vrh prioritet v letu 2017 uvrsti delovna mesta, socialne pravice in varnost. Predsedniki parlamenta, sveta in komisije bodo predvidoma decembra tudi prvič podpisali skupno izjavo o skupnih ciljih in prednostnih nalogah za naslednje leto. V njen bodo opredelili ključne politike, ki jih treba prednostno obravnavati v zakonodajnem procesu EU, da bi se čim prej dosegli ustrezni rezultati.
Drugi dan zasedanja sta na dnevnem redu tudi razprava in glasovanje o predlogu direktive o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja. Nova pravila naj bi predvsem invalidnim in starejšim uporabnikom olajšala dostop do medijskih vsebin, obrazcev in plačil na spletnih straneh javnih ustanov.
V sredo dopoldne bodo imeli parlamentarci triurno razpravo s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom o zaključkih vrha EU 20. prejšnji teden. Na njem so voditelji unije obsodili napade sirskega režima in njegovih zaveznikov, predvsem Rusije, na Alep. Zavzeli so se tudi za zmanjšanje nezakonitih migracij v Evropo, zlasti iz Afrike. So pa ob robu vrha zastala pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu s Kanado (Ceta), ker mu belgijska regija Valonija nasprotuje in ne želi podeliti soglasja zvezni vladi, ki ga potrebuje za podpis sporazuma.
V sredo bo parlament glasoval tudi o predlogu za obvezno omejitev količin industrijsko proizvedenih transmaščobnih kislin, ki lahko povečajo tveganje za bolezni srca in ožilja, neplodnost, Alzheimerjevo ter sladkorno bolezen in debelost.
Zadnji dan zasedanja v Strasbourgu, v četrtek, bodo razglasili ime letošnjega dobitnika nagrade Saharov za svobodo misli. Finalisti so nekdanji turški urednik in novinar Can Dündar, vodja krimskih Tatarov Mustafa Džemilev ter borki za pravice Jazidov Nadia Murad in Lamija Adži Bašar.
