Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je namreč obravnaval letno poročilo Inšpektorata RS za delo za leto 2015. Po besedah glavne inšpektorice Nataše Trček situacija na področju delovnih razmerij "niti približno ni dobra", saj zaznavajo izredno veliko kršitev. Med drugim ugotavljajo veliko kršitev glede delovnega časa ter zagotavljanja odmorov in počitkov.
"Ugotavljamo, da morajo naši delavci delati absolutno preveč, od 12 do 16 ur na dan," je opozorila Trčkova in dodala, da na tem področju praktično ni nadzora, v katerem ne bi ugotovili kršitev. Siljenje delavcev v večji obseg dela pa pomeni tudi izredno veliko število odsotnosti zaradi bolezni.
Leta 2015 se je nadaljeval tudi trend zlorab pri sklepanju pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja. Zato je inšpektorat resornemu ministrstvu predlagal tudi spremembo zakona o inšpekciji dela, v kateri bo določili obveznost delodajalca, da bi moral delavcu v teh primerih ponuditi pogodbo o zaposlitvi.
Pripravo tovrstnih sprememb zakonodaje je napovedal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar. Pričakuje, da bodo v roku meseca dni v obravnavi na vladi in ekonomsko-socialnem svetu, v DZ pa naj bi bile vložene do konca leta. Poleg sprememb zakona o inšpekciji dela je napovedal še spremembe zakona o delovnih razmerjih, saj morajo biti spremembe povezane.
Tako naj bi s spremembami zakonodaje preprečili t. i. lažne samozaposlitve in veriženje pogodb za določen čas. Razmišljajo o uvedbi obrnjenega dokaznega bremena pri dokazovanju obstoja elementov delovnega razmerja.
Poslanci so v razpravi izražali zaskrbljenost nad ugotovitvami inšpekcije tako na področju prikritih delovnih razmerij pa tudi na področju varnosti in zdravja pri delu. Pri tem so opozarjali na finančno in kadrovsko podhranjenost inšpektorata za delo, ki bi ga bilo po njihovem mnenju treba okrepiti.
Člani odbora so se po razpravi seznanili s poročilom inšpektorata, prav tako pa so se seznanili s poročilom Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije. Njegov direktor Andrej Hudoklin je med dosežki sklada v letu 2015 navedel, da so prvič izvedli javni razpis za štipendije za deficitarne poklice. Iz sklada so sicer skupaj izplačali slabih 15 milijonov evrov sredstev za štipendije.
