"Zelo sem vesela, da so po enoletnem trdem usklajevanju predlagane spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti na ESS - tako s strani delodajalcev, kot delojemalcev - dobile podporo," je po seji za STA dejala Kolar Celarčeva.
Kot je pojasnila, bodo na podlagi današnje razprave v besedilo vnesli le še "minorne dopolnitve". Tako naj bi med drugim koncesionarje zavezali, da morajo izpolnjevati določbe kolektivne pogodbe glede plačila zaposlenih.
Sindikati so namreč po besedah predsednika konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja izpostavili nekaj dilem, ki zlasti zadevajo plačevanje osebja, ki bo delalo za koncesionarje, da ti ne bi "dobivali prednosti pri tem, ko bi slabše plačevali svoje osebje ali imeli manjše število zaposlenih".
Ministrica jim je danes dala zagotovila, da bodo nekateri ustrezne popravke vnesli v zakon. Sicer pa, je dodal Štrukelj, menijo, da je to eden tistih zakonov, ki ga velja podpreti.
Ministrica je prepričana, da bodo čistopis zakonskih sprememb pripravili čez vikend in bo zakon šel v obravnavo na vlado prihodnji teden. Vlada pa naj bi ga predvidoma obravnavala 13. oktobra. Kot je poudarila, bo zakon omogočil še boljšo oskrbo glede na potrebe ljudi.
V času priprave zakona so bili do predlaganih sprememb kritični zlasti v Zdravniški zbornici Slovenije. Kolar Celarčeva je povedala, da so se v tem tednu še enkrat sestali s predstavniki zbornice in jim predstavili končne rešitve.
Po njenem mnenju so se v večjem delu uskladili in so jim šli na ministrstvu "naproti", predvsem glede dolžine trajanja koncesij, razpisovanja, dovoljenj za delo. Predvideva pa, da se ne bodo strinjali v celoti in pričakuje še določene pripombe. V Fidesu pa so za STA povedali, da zadnje različice zakonskega predloga še nimajo.
Predlog sicer predvideva podeljevanje koncesij za izvajanje zdravstvene dejavnosti na javnih razpisih, čas njihovega trajanja pa bi bil omejen na 30 let z možnostjo podaljšanja še za 15 let, kar bi pomenilo, da bi zdravnik koncesijo lahko obdržal celo delovno dobo.
V predlog novele so dodali tudi člen, s katerim urejajo status svojcev žrtev zdravstvenih delavcev na delovnem mestu. Kot je danes poročal Dnevnik, pa se ob tem pojavljajo pomisleki, da bi lahko bile te rešitve ustavno sporne.
Ministrica je pojasnila, da so predlagali ureditev po vzoru tiste, ki velja za policiste. Zapisali so jo v prehodne določbe, do sistemske ureditve vseh primerov delavcev v javnem sektorju. "Bomo videli v nadaljevanju, verjamem pa, da je to prava rešitev," je dejala.
