Delodajalci niso zadovoljni z izvedeno mini davčno reformo, s katero si vlada s spremembo treh davčnih zakonov obeta povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja v Sloveniji in v katerih sta kot poglavitni spremembi izpostavljeni preoblikovanje lestvice za odmero dohodnine in zvišanje obdavčitve podjetij.
Kot so zapisali v obrazložitvi predloga za veto, "se javnim uslužbencem v povprečju razdeli po 1000 evrov bruto višje plače na leto, zaposlenim v gospodarstvu pa se z davčnimi spremembami ponuja le malo: v povprečju se jim letos izplača 24 evrov, prihodnje leto pa okoli 150 evrov bruto".
Sočasno s plačno razbremenitvijo za dobrih 100 milijonov evrov pa vlada predvideva obremenitev podjetij z višjo stopnjo davka od dohodka pravnih oseb, ki se bo po načrtih z januarjem prihodnje leto zvišala s 17 na 19 odstotkov. "S tem vlada jemlje še več razvojnega potenciala," so kritični delodajalci.
"Država bo od podjetij pobrala spet več, kot bo vrnila zaposlenim," so izpostavili in nanizali: Dohodninske razbremenitve ne bodo deležni le zaposleni v gospodarstvu, temveč tudi v javnem sektorju, medtem ko bo višji davek plačevalo le gospodarstvo.
Posebna davčna obravnava za nagrade po njihovem zadovoljuje le ozek krog gospodarskih subjektov. "Pravica do izplačila dela plače, izplačana enkrat v letu vsem upravičencem hkrati, lahko povzroča težave z likvidnostjo," so izpostavili in ocenili, da se zato številna podjetja za to ne bodo odločala.
Poleg tega bi moral biti maksimalen znesek višji, da bi bili lahko zaposleni, ki ustvarjajo največ dodane vrednosti, pravično nagrajeni, so med drugim ugotovili.
Učinek višje dodatne splošne olajšave je za zaposlenega po njihovem zanemarljiv, saj to pomeni približno 20 evrov neto mesečno. "To ne odpravlja temeljne težave pri večstopenjski lestvici splošne olajšave, ko se lahko zaposlenemu zaradi višjih izplačanih dodatkov dejanska neto plača zniža," so še navedli.
