Evropska komisija je Sloveniji in še 18 državam članicam poslala obrazloženo mnenje v zvezi z neprenosom direktive o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti.
Pravila o zmanjšanju stroškov, ki jih prinaša direktiva, podpirajo strateške cilje v zvezi s povezljivostjo, ki jih je pred kratkim predlagala komisija.
Do leta 2025 bi morali vsi glavni spodbujevalci družbeno-ekonomskega razvoja, kot so šole, univerze, raziskovalna središča, prometna vozlišča, vsi ponudniki javnih storitev in podjetja, ki slonijo na digitalnih tehnologijah, imeti dostop do zelo zmogljive povezave, ki uporabnikom omogoča prenos oziroma nalaganje podatkov s hitrostjo enega gigabita na sekundo.
Vsa evropska gospodinjstva, tako v mestih kot na podeželju, bi morala imeti dostop do povezave, ki omogoča hitrost prenosa vsaj 100 megabitov na sekundo in ki jo je mogoče nadgraditi na gigabit na sekundo, vsa urbana območja ter glavne ceste in železnice pa bi morale biti deležne neprekinjene pokritosti z omrežji 5G, to je pete generacije brezžičnih komunikacijskih sistemov. Kot vmesni cilj bi morala biti do leta 2020 omrežja 5G komercialno na voljo v vsaj enem večjem mestu v vsaki državi članici EU.
Slovenija ima sedaj dva meseca časa, da komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih za uskladitev svoje nacionalne zakonodaje s pravom EU. V nasprotnem primeru lahko komisija odloči, da proti njej začne postopek pred Sodiščem EU in predlaga finančne sankcije.
Komisija je Slovenijo skupaj s še 13 članicami danes tudi pozvala, naj v nacionalno zakonodajo prenesejo pravila EU o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
Direktivo je bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo do 18. januarja. Direktiva uvaja sodoben sistem EU za priznavanje poklicnih kvalifikacij, poenostavlja obstoječa pravila in skrajšuje postopke priznavanja kvalifikacij ter hkrati zagotavlja, da kvalificirani strokovnjaki, ki želijo delati v drugi državi članici, spoštujejo zahteve države gostiteljice.
Države imajo tudi v tem primeru dva meseca časa, da komisijo obvestijo o popolnem prenosu te direktive, v nasprotnem primeru jim grozi postopek pred Sodiščem EU.
Z ministrstva za okolje in prostor pa so danes sporočili, da so od komisije prejeli uradni opomin zaradi nenotifikacije predpisov za prenos evropske direktive o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem v slovenski pravni red.
Slovenija mora odgovor, ki ga bodo na ministrstvu začeli pripravljati v prihodnjih dneh, komisiji posredovati do 22. novembra. Ministrstvo ob tem ocenjuje, da bi lahko oba slovenska predpisa, s katerima bi vsebino te evropske direktive prenesli v slovenski pravni red, posredovali v sprejem na vlado še pred iztekom omenjenega roka.
Prenos direktive bo v Sloveniji izveden z dvema predpisoma, in sicer s spremembami uredbe o stanju podzemnih voda in spremembami uredbe o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda. Oba predpisa naj bi bila sprejeta najkasneje do konca letošnjega leta. Navedeno bo ministrstvo tudi sporočilo komisiji v odgovoru na uradni opomin in ji predložilo časovnico sprejema predpisov, so še zapisali v sporočilu za javnost.
