V skladu s poslovnikom DZ mora vlada proračunske dokumente v parlamentarno obravnavo poslati vsako leto najpozneje do 1. oktobra. Letos je to že storila, zdaj pa bo predsednik DZ Milan Brglez predvidoma v prihodnjem tednu sklical izredno sejo, na kateri se bodo poslanci seznanili s proračunskim memorandumom ter predlogoma sprememb proračuna za 2017 in proračuna za 2018.
Dokumente bosta v DZ predstavila predsednik vlade Miro Cerar in ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, po predstavitvi pa ne bo razprave, saj bo ta najprej stekla na sejah parlamentarnih delovnih teles.
Proračun za leto 2017 je DZ sprejel novembra lani, ko je najvišji obseg izdatkov določil v višini 9,423 milijarde evrov, primanjkljaj pa bi znašal 717,8 milijona evrov.
Medtem je DZ letos spomladi v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu določil najvišji obseg izdatkov in ciljni saldo vseh javnih blagajn za obdobje do leta 2019 in dokumenti, ki jih je vlada zdaj poslala v obravnavo v DZ, sledijo tem ciljem.
Za leto 2017 je tako določen najvišji obseg izdatkov pri 9,527 milijarde evrov oz. 3,8 odstotka višje od ocene realizacije za letos, prihodki pa naj bi dosegli 8,846 milijarde evrov, kar je pet odstotkov več, kot se jih pričakuje letos. Proračunski primanjkljaj je po novem predviden v višini 681 milijonov evrov, kar je 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
V letu 2018 se bo najvišji obseg izdatkov povečal za 0,5 odstotka na 9,573 milijarde evrov, prihodki pa so načrtovani v višini 9,267 milijarde evrov, kar bi bilo 4,8 odstotka več kot v letu 2017. Proračunski primanjkljaj se bo tako leta 2018 znižal na 306 milijonov evrov oz. 0,7 odstotka BDP.
Vlada napoveduje, da bo v letih 2017 in 2018 nadaljevala postopno javnofinančno konsolidacijo in si še naprej prizadevala za uspešno upravljanje z dolgom državnega proračuna. Slovenija bo za plačilo obresti prihodnje leto namenila 973 milijonov evrov, leto pozneje pa 970 milijonov evrov.
Obe številki sta za več kot osem odstotkov nižji od izdatkov za obresti v tem letu, kar bo vladi skupaj s pričakovanimi višjimi prihodki omogočilo, da privarčevana sredstva nameni za ključne prioritete oz. tista področja, ki so bila zaradi javnofinančne krize v minulih letih prikrajšana.
Med temi vlada izpostavlja področja varnosti, infrastrukture, znanosti, zaposlovanja in zdravja.
Za vlaganja v infrastrukturo s ciljem večje kakovosti življenja in dela je v proračunu za leto 2017 predvidenih 522 milijonov evrov, za leto 2018 pa 595 milijonov evrov. To je bistveno več kot letos, ko je za to področje namenjenih 441 milijonov evrov.
Od tega bo za investicije v cestni promet in infrastrukturo v vsakem od prihodnjih dveh let namenjenih po približno 166 milijonov evrov, za investicije v železniški promet in infrastrukturo pa leta 2017 158 milijonov evrov, leta 2018 pa 206 milijonov evrov.
Za vlaganja v znanost in zaposlovanje bo prihodnje leto namenjenih skoraj 370 milijonov evrov, leta 2018 pa 393,5 milijona evrov (ocena za letos kaže 276,5 milijona evrov).
Sredstva za krepitev kakovosti storitev za zdravje se bodo s 77,5 milijona evrov, kolikor kaže ocena realizacije za letošnje leto, prihodnje leto povečala na 97 milijonov evrov, še leto kasneje pa na skoraj 103 milijone evrov.
Za povečanje varnosti v najširšem pomenu se bodo sredstva z letos ocenjenih nekaj več kot ene milijarde evrov tako leta 2017 kot leta 2018 povečala na približno 1,2 milijarde evrov. "Gre tako za varnost na področju obrambe, notranjih zadev kot tudi protipoplavno zaščito," je po seji vlade minuli četrtek pojasnila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.
Pri pripravi proračunskih dokumentov je vlada upoštevala 2,5-odstotno rast stroškov dela v javnem sektorju glede na ocene za letos. Pogajanja s sindikati javnega sektorja sicer še niso končana, a finančna ministrica pričakuje, da se jim bo to zdela ustrezna rast.
Zagotovo pa so z dodeljenimi sredstvi nezadovoljne občine. Za leto 2017 jim je vlada namenila 530 evrov povprečnine na prebivalca, medtem ko v združenjih občin vztrajajo pri 536 evrih. V letu 2018 se bo ta znesek zvišal na 536 evrov.
Upokojenci bodo prihodnje leto spet deležni redne uskladitve pokojnin, in sicer v višini enega odstotka. Predviden je tudi letni dodatek za upokojence v enaki višini kot letos, se pa bo pri določitvi pravice do njega upoštevale tudi pokojnine, prejete iz tujine.