"Sreča je vprašanje varnosti" je slogan, s katerim želijo zagovorniki večjih pooblastil obveščevalnih služb prepričati volivce, naj podprejo spremembo zakonodaje. Po njej bi obveščevalne službe lahko v prihodnje prisluškovale telefonskim pogovorom in ljudem na njihovem domu ter vdirale v računalnike.
Pred nekaj leti bi Švicarji, ki osebno svobodo in človekove pravice cenijo kot pomembno vrednoto, to odločno zavrnili. A spričo vrste terorističnih napadov v Evropi v zadnjem času bodo, kot kažejo javnomnenjske raziskave, te ukrepe podprli. Glede na anketo medijske hiše Tamedia bo za novo zakonodajo o obveščevalnih službah glasovalo 58 odstotkov volivcev.
Danes se je veliko Švicarjev pripravljeno odreči delčku svobode za več varnosti, je poudarila poslanka Corina Eichenberger iz vladajoče Svobodomiselne demokratske stranke (FDP). Po njenih besedah zvezna obveščevalna služba potrebuje "optimalna sredstva" za ukrepanje proti nevarnostim. "Nočemo gluhe in slepe obveščevalne službe," je poudarila po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Zagovorniki nove zakonodaje obveščevalno službo označujejo za slepo in gluho, ker po sedanjih zakonih lahko nadzoruje ljudi le na javnih mestih. "Gre za zakonodajo iz časa, ko še ni bilo telefonov, mobilnih telefonov in računalnikov," je kritična poslanka krščanskih demokratov Ida Glanzmann.
Nasprotniki zakonskih sprememb po drugi strani svarijo, da bo Švica z blagoslovom ljudstva postala "država Velikega brata". "Obveščevalna služba bo v prihodnje imela možnost vdirati v zasebnost državljanov ter nadzorovati njihovo življenje in komunikacije, tudi če ne bo suma kaznivega dejanja," opozarja zveza Ne vohljaški državi. Poslanec iz vrst socialnih demokratov Jean-Christoph Schwab je posvaril, da gre za hudo kršitev temeljnih pravic.
Vendar pa vprašanje "vohljaške države" ni edino, ki v zadnjem času buri duhove v Švici. Zelo odmevni sta tudi ostali temi, o katerih bodo na nedeljskem referendumu odločali Švicarji - prihodnje gibanje pokojnin ter pobuda o obsežnem preoblikovanju švicarskega gospodarstva, da bi to postalo okolju prijaznejše.
Švicarska zveza sindikatov zahteva zvišanje zakonsko zajamčene pokojnine za deset odstotkov. Kot poudarjajo, bi lahko samo tako preprečili, da bi se življenjski standard upokojencev znižal. Znižanje standarda bi bilo sicer v nasprotju s švicarsko ustavo, ki določa, da mora biti državljanom po upokojitvi omogočeno ohraniti dotedanji življenjski slog. Bi bilo pa potrebno zato zvišati prispevke v pokojninsko blagajno, čemur odločno nasprotujejo združenja delodajalcev, pa tudi desne in sredinske stranke.
Glede na javnomnenjske raziskave bo izid glede tega vprašanja v nedeljo zelo tesen, tako da je težko napovedati, kako bodo odločili švicarski volivci.
Po drugi strani pa je že jasno, da bodo v alpski državi skoraj zagotovo zavrnili projekt zelenega gospodarstva, ki ga je vlada sicer označila kot simpatičnega, a ga je zavrnila kot nerealističnega in finančno neizvedljivega. Predlog predvideva krožno gospodarstvo, ki temelji na vzdržljivih izdelkih, odpadke pa reciklira za surovine. Zagovorniki predloga trdijo, da bi morali ekološki odtis Švice drastično zmanjšati, saj bi v primeru, da bi vsak Zemljan živel tako kot povprečen Švicar, človeštvo dolgoročno potrebovalo kar tri planete, ne le enega.
Kljub temu bi pobudo švicarskih zelenih, po kateri bi bilo gospodarstvo alpske države do leta 2050 popolnoma trajnostno, glede na ankete Tamedie podprlo 42 odstotkov volivcev.
