Avgusta objavljena 9. izdaja globalnega indeksa inovativnosti države razvršča po stopnji inovativnosti. Letos so med 128 državami, ki so vključene v študijo, najbolj inovativne Švica, Švedska, Velika Britanija, ZDA in Finska.
Slovenija, ki zaseda 32. mesto, se tako na lestvici nahaja med bolj inovativnimi državami. "Smo v sredini v Evropi, nikakor pa nismo med vodilnimi. Ne bi rekel, da je to slabo, ampak lahko bi bilo boljše," je dejal Derča. Ob tem se je, kot je poudaril, potrebno zavedati, "da lahko na lestvici padeš, če je drugi hitreje napredoval, četudi si bil boljši kot lani."
Kot je pojasnil Derča, ima Slovenija glede na področja, ki jih meri indeks inovativnosti, dobro politično, zakonodajno in poslovno okolje (23. mesto) ter uspešno razvija človeški kapital in vlaga v raziskave (24. mesto). Slabše pa je uvrščena pri kazalnikih, ki ocenjujejo razvitost trga (84. mesto).
Eden izmed problemov Slovenije je po njegovem mnenju majhen trg. Podjetja, ki niso izvozno usmerjena že v samem začetku, postanejo bolj reaktivna kot proaktivna. Majhen trg bi moral biti obenem tudi priložnost, da podjetja že na začetku razmišljajo o globalno aplikativnih inovacijah, da so bolj pogumna. To je v dobi digitalizacije, ko se svet vsak dan manjša, še toliko lažje, meni Derča.
Slovenijo bi med vodilne inovatorke povzdignilo predvsem povezovanje in partnerstva velikih in malih podjetij ter startupov pri razvoju in trženju inovacij. Slovenska podjetja bi morala po njegovem mnenju razviti interne sposobnosti za upravljanje, si vzeti čas, prej kot denar, poudarja. Veliko inovacij namreč tipično ne zahteva ogromnih investicij. "Pomembno je predvsem to, da usmerjaš svojo energijo in čas zaposlenih v prave stvari, za kar je potreben začetni strateški načrt razvoja, ki velikokrat v podjetjih manjka."
Da bi do tega prišli, je potrebno prilagoditi interni pristop in organizacijo, biti bolj agilen ter razmišljati globalno, meni Derča. "Slovenski trg je majhen, smo pa dobro pozicionirani za globalno uspešnost."
Derča je kot primer dobre prakse izpostavil tudi v Sloveniji delujočega proizvajalca bele tehnike, ki je v kratkem času želel priti do inovativnih idej ter v ta namen organiziral dvodnevni hackathon ter tako izzval svoj ustaljeni način razvoja in s tem obenem hitro pridobil odlične in aplikativne rešitve ter mobiliziral notranjo organizacijo. Pozitiven primer je po njegovem mnenju tudi Zavarovalnica Triglav, ki je postala delni lastnik ljubljanskega ABC pospeševalnika, kjer poskuša načrtno črpati inovativne ideje iz zunanjega okolja.
Pri zagotavljanju stabilnega in predvidljivega okolja za inoviranje pa mora po drugi strani poskrbeti tudi država. Državni programi za spodbujanje inovacij bi morali biti fokusirani v ciljna področja, sredstva za spodbujanje inovativnosti pa ne bi smela biti razpršena po različnih ministrstvih in agencijah, temveč bi morala za večji učinek biti zgoščena v nekaj večjih programov, meni Derča.
V okviru predstavitve devete izdaje indeksa inovativnosti je globalno svetovalno podjetje A.T. Kearney v sodelovanju z neprofitno akademijo za upravljanje z evropskimi inovacijami IMP3rove Akademija predstavilo tudi raziskavo The Management of Global Innovation Business Expectations for 2020, ki so jo opravili med več kot 100 direktorji v večjih mednarodnih organizacijah iz Amerike, Evrope, Azije in Avstralije.
V raziskavi ugotavljajo, da inovacije za podjetja postajajo čedalje bolj usodne z vidika preživetja in poslovne uspešnosti. Svetovne družbe se namreč za dvig prihodkov v prihodnosti najbolj zanašajo na svoje inovacijske zmogljivosti.
Raziskava je pokazala tudi, da inovacije postajajo vedno bolj globalne, povezovalne in hkrati kompleksne z vidika upravljanja. Povezovanje z zunanjimi partnerji z vseh koncev sveta postaja ključni del inovacijske agende v podjetjih in družbah, pojasnjuje Derča, hkrati pa se spreminjajo tudi podjetja.
Po podatkih raziskave ima namreč kar 78 odstotkov podjetij namen izboljšati sodelovanje s strankami, 67 odstotkov jih bo v svoj inovacijski ekosistem vključilo startup podjetja in 45 odstotkov jih bo okrepilo sodelovanje z raziskovalnimi in akademskimi institucijami.
Po mnenju Derče morajo družbe za uspešnost globalnih inovacij razviti svoje sposobnosti. Glavni problem namreč opaža v pomanjkanju zmogljivosti za upravljanje inovacij in ne v pomanjkanju idej. Kar 57 odstotkov analiziranih družb sicer ocenjuje, da so njihove notranje zmogljivosti za upravljanje globalnih inovacij izredno slabe, slabe ali povprečne.
Raziskava je pokazala tudi na vse večji pomen digitalne tehnologije, ki dosegajo takšne stopnje zrelosti, da vplivajo na način dela in tudi na inovacije. Kot je še pojasnil Derča, so digitalna in družbena omrežja, platforme za izmenjavo podatkov in 3D-tiskanje le nekaj primerov, ki podjetjem omogočajo širšo in učinkovitejšo sodelovanje.
