Pahorju so še pred začetkom pogovora predstavniki založbe čestitali za jubilej, vsi prisotni pa so mu naklonili aplavz. Predsednik uprave Založbe Mladinska knjiga Peter Tomšič je uvodoma povedal, da je Pahorjev dialog oster kontrapunk misli in vprašanj o človeštvu in bodočnosti ter zahteva zahtevne sogovornike, ki vztrajajo pri svojem, a se znajo pogovarjati. Pisatelj in mislec vztraja na svojih absolutnih točkah, ki so resnica, svoboda in nacionalna zavest.
Pahor upanje prepoznava v svetu, ki bo v ospredje postavil človeka in partikularnost na vseh področjih, se uprl vojnam, barbarizmom ter težnjam k prevladi in hkrati v ospredje postavil "zdravo nacionalno zavest", ki ne bo škodila drugemu.
Med drugim Pahor podpira idejo Stephana Hessla in Edgarja Morina o ustanovitvi etičnega parlamenta in jo prenaša na svet. Če bi se na svetovni ravni v imenu dialoga srečali politični gospodarji, gospodarstveniki, predstavniki različnih veroizpovedi, pisatelji in drugi misleci, bi dialog po njegovih besedah lahko uspel. Pritrditve in kakšen nasmeh je izvabila izjava, da si lahko človek, če je izumil mobilne telefone in kloniral ovco, lahko izmisli tudi, kako je treba drugače urediti stvari na svetu.
Predvsem zadnji zapisi v knjigi V imenu dialoga so nastali na Pahorjev pisalni stroj, ki ne deluje več kot bi mogel in tudi spusti kakšno črko, kar je zahtevalo marljivost zaposlenih na založbi. Urednik Zdravko Duša je povedal, da je zgradba dela podobna načinu, kako Pahor v živo podaja svoje misli - kot zmes dnevniških zapisov, navedb starejšega datuma, citatov iz knjig ter dopisovanj.
V prvem delu je objavljen dnevnik, ki je leta 2005 mesec dni izhajal v Delovi Sobotni prilogi, v drugem pa so besedila, ki so nastala od leta 2013 do danes in se zdijo Pahorju zelo pomembna. Med njimi je dopisovanje z Igorjem Omerzo, ki po njegovih besedah priča o tem, da je Udba nadzorovala Edvarda Kocbeka.
Prav tako je Pahor izpostavil zapis ob govoru, ki ga je imel aprila letos v Evropskem parlamentu. V njem se je sprva posvetil vprašanju t.i. rdečih trikotnikov, ki jih je pisatelj predstavil tudi v istoimenski knjigi. Gre za politične zapornike iz taborišč, kot so Dachau, Buchenwald, Dora, Mauthausen in Bergen Belsen, na katere se po njegovih besedah od dnevu spomina na žrtve holokavsta pozablja.
Pahor je odgovoril tudi na nekaj vprašanj iz občinstva. Na vprašanje, ali tudi v današnji družbi prepoznava fašizem, je odgovoril, da je možnosti interpretacij tega, kdo je fašist, veliko in tudi zelo različnih. Po njegovih besedah se fašizem začne rojevati tam, kjer nekdo svojo nacijo hvali preko meja poštenega. Po drugi strani pa je v razmislek podal izjavo: "Že to, da imamo namesto prave demokracije na vladi, parlament v rokah voditelja neke stranke in da ima ta vpliv na parlament na tak ali drugačen način, je lahko fašizem."
Misli so ga za trenutek popeljale tudi k veri. Povedal je, da se je ob nedavnem potresu v Italiji, v katerem je življenje izgubilo okoli 300 ljudi, vprašal o tem, kako lahko ljudje verujejo, da je Bog dober. Sam si ne predstavlja, kakšen greh mora storiti človek, da podlega katastrofam. Pahor se pridružuje Spinozi, ki je trdil, da sta narava in Bog eno in isto, po drugi strani pa tudi Albertu Einsteinu, ki je rekel, da je globoko religiozen zato, ker se vsak dan klanja pred skrivnostjo eksistence.
Srečanje je sklenil z besedami: "Svoje misli bom ponavljal, dokler bom zmogel!"
