Forum, ki poteka pod naslovom Krepitev Evrope - povezovanje Severa in Juga, sta odprla gostiteljica, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in njen poljski kolega Andrzej Duda, ki je napovedal naslednji forum pobude v Wroclawu leta 2017.
Grabar-Kitarovićeva je uvodoma poudarila, da je območje med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem "arterija" Evrope, za njegov razvoj pa je potrebno približno 50 milijard evrov, ki jih je po njeni oceni možno pridobiti s skupnimi konkretnimi gospodarskimi, infrastrukturnimi in varnostnimi projekti sodelovanja.
Kot je dodala, dvanajst držav članic pobude - Litva, Latvija, Estonija, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Avstrija, Hrvaška, Slovenija, Romunija in Bolgarija - imajo velikanske možnosti za krepitev sodelovanja v korist svojih držav in celotne EU. Območje med tremi morji predstavlja 28 odstotkov ozemlja EU in 22 odstotkov njenega prebivalstva, obenem pa samo deset odstotkov njenega bruto domačega proizvoda, je dejala.
Povedala je, da je bil poudarek po združevanju Evrope na povezavah med vzhodom in zahodom, medtem ko se je zanemarjalo povezovanje med severom in jugom celine.
Razprava je bila osredotočena na identifikacijo transportnih, energetskih in telekomunikacijskih projektov, ki bodo bolje povezali območje treh morij.
Predsednik Pahor je na predsedniški okrogli mizi, na kateri so bili tudi predsedniki Madžarske, Litve in Bolgarije Janos Ader, Dalia Grybauskaite in Rosen Plevneliev, izpostavil, da podpira pobudo Baltik-Jadran-Črno morje.
Ob tem je dejal, da potrebujejo pobude, ki bodo povezovale, vnovičnim delitvam pa se je treba izogibati. Izpostavil je, da "potrebujemo več Evrope".
"Pobudo treh morij vidim kot enega možnih odgovorov, kako skupaj nasloviti krizo evropske ideje, in ne kot novo delitev Evrope na vzhod in zahod, kar bo slabo za evropsko idejo," je povedal Pahor.
Predlagal je, da bi k pobudi povabili tudi predsednike vlad in ministre, ki so pristojni za uveljavitev identificiranih projektov, da bi jih lahko zagovarjali v razpravah o večletnem finančnem okviru, ki je predviden za tovrstne projekte.
Slovenski predsednik se je ozrl tudi na krizo EU in ponovil, da je prepričani privrženec EU, ki si želi pragmatično vizijo rešitve krize. Poudaril je, da lahko institucionalno krizo EU rešujejo le z ukrepanjem na različnih ravneh.
Predsednik Pahor bo imel ob robu foruma več dvostranskih srečanj, med drugim s kolegi Grabar-Kitarovićevo, Dudo in Aderjem.
V petek bo potekalo več razprav o geopolitičnih izzivih kot tudi o ekonomskem sodelovanju in konkretnih energetskih, prometnih in telekomunikacijskih projektih, ki se jih bosta udeležila generalni direktor slovenske gospodarske zbornice Samo Hribar Milič in predsednik združenja slovenskih poslovnih angelov Branko Drobnak.
