c S

Med zdravniki in ministrstvom po izolski tragediji ostre besede, zato tudi že pozivi k umiritvi strasti

26.08.2016 07:40 Ljubljana, 25. avgusta (STA) - Po ponedeljkovi tragediji v izolski bolnišnici se je med zdravniškimi organizacijami in ministrstvom za zdravje vnel besedni dvoboj o vzrokih za dogodek in stanje v slovenskem zdravstvu. Združenje zdravstvenih zavodov obe strani zato že poziva k umiritvi ter h konstruktivnemu dialogu.

Predstavniki več zdravniških organizacij so se namreč danes zbrali na novinarski konferenci in ostro kritizirali ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, ki ji za izolski dogodek, ko je 70-letni rakavi bolnik s streli pokosil svojega urologa, nato pa še enega policista, pripisujejo vsaj objektivno odgovornost.

Dopuščajo tudi možnost, da je ministrica zaradi neukrepanja pri skrajševanju čakalnih dob in nerazumevanjem potrebe po odpravi vzrokov, ki so pripeljali do problemov v zdravstvu, subjektivno odgovorna. Sami si v zdravstvenih zavodih ne želijo varnostnikov in detektorjev kovin, ampak si želijo varnega, urejenega zdravstvenega sistema, v katerem bodo lahko mirno delali.

Ministrica je danes odgovorila, da detektorji kovin in uniformirane osebe ne sodijo v bolnišnice in da želijo varnost zagotoviti z ustreznimi ukrepi, a da se ne želijo slepiti.

V zdravniških organizacijah prav tako zavračajo ministričine trditve, da čakalne dobe ne morejo biti vzrok za ponedeljkov tragični ekscesni primer. V zdravniški zbornici so prepričani, da je izolski dogodek povezan s stanjem v slovenskem zdravstvu. Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je prepričan, da v izolski bolnišnici ni šlo za ekscesni dogodek, ampak za proizvod slabih družbenih razmer, "gnilega odnosa do zdravnikov in zdravniškega poklica". Dogodek je povzročila družbena klima, to pa so politiki, ki ljudem obljubljajo vse, je prepričan.

Ministrica je sicer danes znova poudarila, da je bil izolski primer eksces, kar so ji potrdili v izolski bolnišnici, v to smer pa da gredo tudi ugotovitve pristojnih organov. Tega ekscesa ne bi mogli preprečiti v nobeni bolnišnici, saj so bili razlogi za to dejanje iracionalni, je izpostavila.

Predstavniki zdravniških organizacij so medtem opozorili, da so napadi na zdravstveno osebje vse hujši in jih je vse več, in se sprašujejo, kako naj kolege potolažijo, da ti zbrano opravljajo svoje delo. Nov incident se je zgodil v sredo na oddelku za urologijo ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra (UKC). Moški, star 67 let, je grozil zdravniku, saj ni bil zadovoljen s potekom svojega zdravljenja. Med drugim je dejal, da bo razstrelil UKC. Kršitelj pri sebi ni imel nevarnih predmetov, policisti pa so ga oglobili zaradi kršenja javnega reda in miru.

Ministrica pa se ob kritikah zdravniških organizacij sprašuje, zakaj na varnostne težave opozarjajo šele po izolskem primeru, niso pa spodbudili sistemskih rešitev že prej, na primer leta 2007, ko se je zgodil podoben incident. Poudarila je, da je sama ukrepala takoj.

Kot je izpostavila v pisni izjavi, je med drugim za ponedeljek sklicala sestanek z vodstvi bolnišnic, na katerem bodo obravnavali zagotavljanje varnosti v zdravstvenih zavodih. Na sestanku bo sodeloval tudi strokovnjak s področja varnosti. "Sodelujemo tudi s policijo. Očitno varnostne zahteve, ki jih vsebujejo akreditacije zdravstvenih zavodov, žal niso dovolj ali pa še niso izpolnjene. Zato bomo skupaj z vodstvi zavodov poiskali ustrezne rešitve," je dodala ministrica.

Spomnila je, da je vlada zagotovila 16 milijonov evrov dodatnih sredstev za skrajševanje čakalnih dob in zagotovila "spodobno plačilo za izvajalce, ki ta program izvajajo zunaj svojega rednega delovnega časa. Poleg tega se od prvega januarja letos plačuje vse preglede z magnetno resonanco in vse preglede ter zdravljenja rakavih bolnikov".

Današnje izjave z novinarske konference pa je označila za nespodobne, saj da se ta ekscesni dogodek manipulativno izrablja za politična obračunavanja in sindikalni boj. Te izjave po njenem mnenju tudi ne pripomorejo k strpnosti, solidarnosti in dialogu v družbi. Prav tako ne pripomorejo h krepitvi odnosa med zdravniki oz. zdravstvenimi delavci in bolniki, za kari si že ves čas mandata prizadeva, je dodala.

Vmes je stopilo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, zaskrbljeno, ker da se išče zgolj krivca, ki je pripeljal do tragičnega dogodka, ne pa tudi rešitev, da se kaj takega ne bi več zgodilo. Pristojne so pozvali k dialogu, saj želijo, da bi ta tragični dogodek prispeval k ureditvi ugotovljenih slabosti v sedanjem sistemu zdravstvenega varstva.

Pred nami je namreč zahtevno obdobje sprejemanja resorne zakonodaje, ki jo je ministrstvo za zdravje napovedalo, in ki bo zahtevalo strpno in angažirano sodelovanje vseh pomembnih deležnikov v slovenskem zdravstvu," je v sporočilu za javnost zapisal direktor združenja Metod Mezek.