"Dokument bomo pravno proučili, pripravili ustrezne ukrepe in pojasnila. Ugotovitve računskega sodišča so namreč v določenih delih v nasprotju z našimi pričakovanji," so se odzvali na ministrstvu za infrastrukturo, kjer bodo več informacij lahko podali naknadno.
Računsko sodišče je učinkovitost ministrstva v letih 2013 in 2014 preverilo na področju izvajanja njegovih nalog v javnem linijskem prevozu potnikov v medkrajevnem cestnem prometu, ki obsegajo pripravljanje pravnih in strokovnih podlag, izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in subvencioniranja prevozov ter spremljanje in nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe, vključno z vodenjem evidenc in registrov.
Med drugim je ugotovilo, da ministrstvo ni v celoti vzpostavilo pravnih in strokovnih podlag za učinkovito izvajanje prevoza potnikov, ker ni razpolagalo z aktualnimi strateškimi dokumenti za učinkovito vodenje prometne politike. Veljavni dokumenti so bili namreč sprejeti v letih 2004 in 2006.
Pri izbiri zunanjih izvajalcev za izvajanje temeljnih nalog je ministrstvo po ugotovitvah računskega sodišča kršilo načeli zagotavljanja konkurence med ponudniki in preglednosti javnega naročanja. Več let zapored je namreč naročalo istovrstne storitve, vendar se ni odločilo za oddajo javnih naročil po zakonu o javnem naročanju, ocenjeno vrednost večine projektov pa je določilo tik pod vrednostjo za objavo javnega naročila.
Ker ministrstvo izvajanja vseh javnih prevozov ni registriralo v skladu s predpisi, je kršilo načeli preglednosti in enakopravne obravnave ter določenim koncesionarjem na ta način omogočilo nelojalno pridobitev naročila. Ministrstvo ni predpisalo načina dodatnega financiranja javnega linijskega prevoza potnikov v medkrajevnem prometu s strani občin, zato so te financirale gospodarsko javno službo pod pogoji, ki jih je določil koncesionar.
Ministrstvo tudi ni predpisalo meril za določitev višine subvencioniranja prevoza v mestnem potniškem prometu in pogojev za pridobitev dovoljenja za izvajanje mestnega prevoza potnikov izven naselja, s čimer je kršilo načeli preglednosti in enakopravne obravnave. Ministrstvo je mestne linije izven naselja registriralo kot medkrajevne linije ter prevzelo obveznost financiranja linij.
Vseh postopkov podelitve koncesij in subvencioniranja prevozov ni izvajalo na učinkovit način, ker pred podelitvijo koncesij ni ugotavljalo dejanskih potreb po prevozih, ampak je uporabljalo okvirni vozni red, veljaven v prometnem letu 2003/2004. Koncesijskih pogodb tudi ni podelilo na podlagi javnega razpisa.
Ministrstvo je koncesionarje zavezalo k uporabi neveljavne tarife ter s tem oškodovalo potnike, ki so za enkratno enosmerno in mesečno vozovnico plačali višjo ceno. V nasprotju s predpisi je ministrstvo z občino in koncesionarjem sklenilo dogovor, po katerem je moralo ministrstvo izplačati najvišje nadomestilo, občina pa razliko med normirano stroškovno ceno in prihodki prevoznika.
Prav tako ministrstvo ni učinkovito spremljalo izvajanja gospodarske javne službe in ni javno objavilo voznih redov, daljinarja in avtobusnih postaj ter registra posebnih linijskih prevozov, kot to določajo predpisi, je med drugim še ugotovilo računsko sodišče, ki zdaj čaka na odzivno poročilo infrastrukturnega ministrstva.
