Po Lobnikarjevih besedah je načrtovanje napada lažje razkriti, če za njim stojita dva ali več posameznikov. V primeru, da gre za z vero povezan napad, je možnosti za predhodno razkritje načrtov napadalca več, saj se tudi samoradikalizacija ne zgodi "v nekem zaprtem sistemu glave, ampak so ti ljudje v neki interakciji z viri informacij, predvsem prek interneta".
Če ne pride do odprte dvosmerne komunikacije, pa varnostni organi ne morejo zaznati ničesar, je poudaril Lobnikar. Ob tem je izpostavil demokratične svoboščine, ki omejujejo pravice državnih organov do nadzora posameznikov. Teroristične napade, ki so evropsko javnost pretresli v zadnjem času, bi bilo z intenzivnim nadzorom vseh državljanov verjetno lažje preprečiti, vendar to potem ne bi bila več svobodna družba, je poudaril.
Še težje postane, ko povod za dejanje ni povezan z versko ideologijo, ampak mu botrujejo povsem individualni razlogi. "Zelo pogosto gre za psihične težave in druge dejavnike, ki jih ne povezujemo z vprašanjem terorizma, na primer vprašanje socializacije in inkulturacije druge generacije priseljencev," je dejal Lobnikar.
Pretekle analize so po njegovih besedah pokazale, da lahko napad spodbudijo tudi predhodni napadi, v katerih napadalec najde navdih oziroma domnevno potrditev pravilnosti svoje namere. Pri tem je Lobnikar navedel primer serijskih morilcev, ki so pri svojih zločinih pogosto posnemali druge morilce.
Ko pride do ukrepov za celostno reševanje problematike, je po Lobnikarjevih besedah rešitev vedno tudi v integraciji oziroma "spodobnem in dobrem življenju, kjer lahko ljudje zadovoljujejo svoje potrebe in se samouresničujejo na nek družbeno sprejemljiv način".
Ob tem je izpostavil, da se vse radikalizacije zgodijo pri ljudeh, ki imajo resne težave s komunikacijo, vključevanjem v družbo, sprejemanjem drugačnosti ali brezbrižnostjo okolja. So pa to težave, ki niso v domeni varnostnih služb, ampak socialnih politik, je poudaril Lobnikar. "Kadar se posameznik počuti osamljenega, brez doma in brez pomoči ali moči, da bi mu kdo pomagal, je to ena od situacij, ki pripelje do destruktivnega vedenja," je dejal Lobnikar. Če pa se takšna posameznikova občutja povežejo še s katero od ideologij, so posledice lahko zelo hude, je poudaril.
Napovedovati prihodnji razvoj dogodkov na tem področju je po Lobnikarjevih besedah brez pravega smisla, saj je neznank več kot elementov, na podlagi katerih predpostavljamo. Je pa poudaril, da je verjetnost radikalizacije visoka, visoka pa je tudi verjetnost zmanjšanja našega občutka varnosti.
