Slovenija poroča o novem trendu spreobrnitve marginaliziranih posameznikov iz romske skupnosti, čeprav je verjeti, da je glavni motiv za to predvsem finančni - plačani naj bi bili, da se pridružijo džihadu, je med drugim prebrati v nedavnem Europolovem poročilu.
Kot so pojasnili na policiji, njihove ugotovitve, ki se nanašajo na lansko leto, temeljijo na stalnem spremljanju indikatorjev za pravočasno prepoznavanje novih pojavnih oblik in trendov nasilne radikalizacije. Pri tem so še posebej pozorni na najbolj ranljive skupine, mlade, socialno šibkejše, osebe v stiski, brezizhodnem položaju.
Tako je, kot je za STA pojasnil Tomaž Peršolja iz Uprave kriminalistične policije, policijo zaskrbelo tudi, da je neka, sicer manjša skupina ljudi, spremenila veroizpoved in prevzela navade radikalnih skupin islamske veroizpovedi. "To kaže, da se je v kratkem času radikalizirala skupina ljudi, ki bi lahko prišla v hujšo fazo nasilne radikalizacije, še posebej, ker gre za marginalno skupino, ki ni dobro integrirana v našo družbo. Zato je treba tej skupini posvetiti večjo pozornost, da ne bi prišlo do nadaljnjih eskalacij njihovih aktivnosti," je dejal.
Ljudi iz ranljivih skupin prepričujejo z obljubami
Po besedah Peršolje namreč radikalne islamistične organizacije za pridobivanje novih članov izkoriščajo ravno najbolj ranljive ljudi, novačijo jih z različnimi obljubami, ki jih sicer večkrat tudi ne morejo izpolniti. "Tako smo te posameznike obravnavali bolj kot žrtve radikalizacije kot pa nekoga, ki si bi želel biti aktiven v islamističnih aktivnostih," je še dejal Peršolja.
Po ugotovitvah policije gre za trend, ki je nov, značilen za nekatere države Zahodnega Balkana in pri katerem je verska spreobrnitev pogosto pogojena z iskanjem novih priložnosti, nečesa novega, drugačnega, nemalokrat pa torej prinaša določene ekonomske ugodnosti.
Slovenija je po vzoru tujine lani vzpostavila t.i. nacionalno platformo za omejevanje nasilne radikalizacije, ki na nacionalni ravni združuje različne deležnike s področja pregona, izobraževanja, zdravstva in podobno. "Vanjo so torej vključeni vsi, ki lahko pomagajo pri pregonu ekstremnih dejanj in tudi pri osveščanju in odkrivanju zgodnjih momentov radikalizacije," je dejal Peršolja.
V Forumu romskih svetnikov na to temo že pripravljajo dogodek, predvidoma v avgustu. Kot je za STA namreč povedal vodja foruma Rudaš, ga je po objavi navedb iz poročila v medijih že poklicalo kar nekaj romskih svetnikov in zahtevalo, da se forum na takšne ugotovitve odzove.
Kot je dejal, v forumu obsojajo vsakršne poskuse novačenja ali sodelovanja v nasilnih in terorističnih skupinah. "Mi delujemo demokratično in z dialogom, da za naše državljane zagotovimo boljšo prihodnost. Tega ne moremo doseči z nasiljem, zato pozivam oblasti, da se s terorizmom odločno soočijo," je bil jasen.
Kot je dejal, so primere spreobračanja sicer pretežno katoliško opredeljenih pripadnikov romske skupnosti v islam v severovzhodni Sloveniji sicer opazili. "Težko pa verjamem, da bi se to spreobrnilo v terorizem. Romi tudi v zgodovini niso bili soorganizatorji oziroma niso prispevali k nobeni vojni, kvečjemu so bili v vsaki vojni radikalno izpostavljeni ali zaničevani," je spomnil Rudaš.
"Če bi se zgodilo, da bi se nekateri posamezniki iz romske skupnosti vendarle radikalizirali, pa pozivam javnost, da nas kolektivno ne kaznujete. Ti posamezniki morajo za svoja morebitna dejanja odgovarjati," je dejal.
Tudi on sicer razloge za morebiten pojav radikalizacije išče v socialni izključenosti. "Ljudje, ki so padli v socialno stisko, lahko vidijo v tem bližnjico do izhoda iz socialne marginale, medtem ko tisti, ki novačijo, vidijo v teh ljudeh lahek plen, a takšno pot je treba zavračati," je prepričan Rudaš.
Ob tem je dejal, da sam tistih, ki bi prihajali iz Zahodnega Balkana novačit člane za džihad, ni opazil, se pa o tem na severovzhodnem koncu Slovenije govori.
Bojazen pred novo stigmo
Zato je poziv naslovil tudi na Rome, da so budni in spremljajo dogajanje, saj lahko zaradi početja posameznikov "Romi dobimo novo etiketo, ki nas bo lahko bremenila še sto let, in tega si ne smemo dovoliti".
Zaskrbljenost, da bodo zaradi Europolovih navedb Romi v Sloveniji še bolj stigmatizirani, je izrazil za STA tudi direktor urada za narodnosti Stanko Baluh. Tudi on je opozoril, da so Romi "socialno ranljiva skupnost, ki je morda bolj dovzetna za različna novačenja".
Poudaril je, da je romska skupnost v Sloveniji kulturno in versko zelo raznolika. Romi, ki živijo v Sloveniji dlje časa, so katoliki ali ateisti. Romi, ki so se v zadnjih desetletjih priselili z območja nekdanje Jugoslavije, pa pretežno živijo v mestih in so večinoma pripadniki muslimanske vere, je pojasnil.
Za zdaj obstoja terorističnih skupin v Sloveniji niso potrdili
Policija ob zadnjem Europolovem poročilu sicer poudarja, da niso pridobili podatkov o tem, da bi bili omenjeni posamezniki, pripadniki romske skupnosti, že nasilno radikalizirani oz. da bi začeli izvajati kakršno koli aktivnost, povezano s terorizmom.
Doslej tudi niso odkrili oz. potrdili, da bi v Sloveniji obstajale teroristične oziroma ekstremistične skupine.
Stopnja teroristične ogroženosti v Sloveniji tako ostaja nizka, torej na drugi najnižji stopnji na petstopenjski lestvici.
Je pa Slovenija, kot pojasnjuje policija, "zaznamovana z geostrateškim položajem in neposredno bližino nekaterih območij, kjer je tveganje, ki ga predstavlja nasilna radikalizacija, ki vodi v terorizem in druge oblike ekstremnega nasilja, bistveno višje".
Radikalizacija in novačenje, ki vodi v nasilni ekstremizem oz. terorizem, je zato ena od prioritet na področju učinkovitega omejevanja terorizma, so še navedli na policiji.
