Skrajnež, ki se je po lastnih navedbah boril proti večkulturnosti in invaziji muslimanov, je v terorističnih napadih pred petimi leti ubil 77 ljudi. Osem jih je umrlo v eksploziji bombe v bližini vladnih poslopij v Oslu, ostali pa kasneje, ko je začel streljati na shodu podmladka laburistične stranke na otoku Utoya.
"Poslušati seznam z imeni zelo boli. Tako je, kot da ga ne bo nikoli konec," je na slovesnosti v Oslu dejal vodja podmladka laburistov Mani Hussaini. Norveška premierka Erna Solberg je izpostavila, da je za tiste, ki so v napadih nekoga izgubili, pet let nič, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Sledi napadov so še vedno vidne. Tako na vladnem poslopju stavbi v Oslu kot na Utoyi. "A največjo sled so v nas za seboj pustili ljudje," je poudarila premierka in dodala, da čas vseh ran ne celi.
Slovesnosti se je udeležil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je bil v času napadov norveški premier. "Srečati ljudi, ki so doživeli 22. julij, drug drugega tolažiti, to je dobro," je dejal Stoltenberg.
Popoldne se bodo svojci umrlih spomnili še na Utoyi.
Breiviku so za njegovo dejanje prisodili najvišjo možno kazen na Norveškem, 21 let zapora, ki jo je mogoče podaljševati. Letos spomladi pa je napadalec dobil tožbo proti državi.
Sodišče v Oslu je namreč državo spoznalo za krivo zaradi nehumanega ravnanja z Breivikom v zaporu. Država je glede na mnenje sodnikov zaradi skoraj petih let, ki jih je Breivik preživel v izolaciji, kršila 3. člen evropske konvencije o človekovih pravicah. Norveška se je na sodbo pritožila.
