Liberalno-demokratska stranka, SDA Srbije, Liga vojvodinskih socialnih demokratov in stranka Zelenih z resolucijo obsojajo genocid v Srebrenici in vsako zanikanje genocida ter razglašajo 11. julij kot spominski dan na genocid v Srebrenici, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug. Predlagajo sprejetje resolucije po nujnem postopku.
Priznanje genocida v Srebrenici je, po mnenju srbskih opozicijskih strank, potrebno kot "civilizacijski korak naprej", ki bo resnično potrdil Srbijo kot verodostojno v prizadevanjih za vzpostavitev trajnega miru, sodelovanja, dialoga in zaupanja v regiji. Soočanje z zgodovino in privrženost pravici ter podpora žrtvam so tudi temelj krepitve varnosti, stabilnosti in blaginje, so zapisalo v predlogu.
Župan Srebrenice Ćamil Duraković je medtem v pogovoru za današnji banjaluški časnik Nezavisne novine dejal, da je prihod srbskih državnih uradnikov na spominsko slovesnost nesmiseln, dokler Srbija ne bo priznala pomena in razsežnosti zločina nad Bošnjaki v Srebrenici.
Duraković je pojasnil, da je srbski državni vrh zaželen na spominski slovesnosti, a bi pred tem morali javno priznati, da je vojska Republike srbske storila genocid.
V Beogradu so na to odgovorili, da so na lanski spominski slovesnosti s kamni napadli takratnega srbskega premierja Aleksandra Vučića ter da odgovornih do danes niso razkrili.
Srbska skupščina je marca 2010 sprejela izjavo, v kateri je pokol več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici označila kot "hudo kaznivo dejanje". V Beogradu se do danes izogibajo besedi genocid, ko govorijo o množičnem vojnem zločinu v Srebrenici, ki so ga storile vojaške enote bosanskih Srbov pod poveljstvom haaškega obtoženca, generala Ratka Mladića.
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je letos obsodilo nekdanjega predsednika Republike srbske Radovana Karadžića na 40 let zapora tudi zaradi genocida v Srebrenici. Potrdili so, da sta z Mladićem načrtovala genocid nad Bošnjaki.
Tudi letos bodo ob obletnici genocida v spominskem centru v Potočarih pri Srebrenici pokopali posmrtne ostanke več kot 120 žrtev genocida. Doslej so pokopali ostanke več kot 6500 žrtev, ki so jih našli v več kot 75 množičnih grobiščih. Večina teh grobišč je nastala kot poskus oblasti Republike srbske, da bi s premestitvijo ostankov žrtev prikrile sledi enega najhujših zločinov po drugi svetovi vojni.
