Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil Koprivnikar, zakon o javnem naročanju postavlja metodološki okvir za izvajanje javnih naročil in določa, kako se ta izvajajo transparentno, ne rešuje pa posameznih vsebinskih področij ter ne preprečuje, da bi javni naročniki slabo napisali javno naročilo.
Tako so se na ministrstvu lotili priprave smernic, ki so del ukrepov v smeri izboljšanja kakovosti naročanja. Kot prve so pripravili smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev, sledile bodo še smernice na področju IKT, gradenj in prehrane.
"Nadaljujemo aktivnosti, ki smo jih že ob pripravi zakona najavili in bodo tudi zakonu dale pravo vrednosti, ker zakon sam po sebi ne bo rešil kakovosti javnega naročanja," je poudaril minister.
Ob tem je izpostavil, da so smernice usklajene med ministrstvom za javno upravo ter Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) in Inženirsko zbornico Slovenije.
"Upamo, da jih bodo pri svojih presojah uporabljali tudi na Državni revizijski komisiji, kar pomeni, da imamo vsi enotno dobro prakso. To je pomembno, niso pa smernice akt, ki bi bil zavezujoč," je še dejal minister.
Generalni direktor direktorata za javno naročanje Sašo Matas je medtem pojasnil, da smernice opisujejo postopek naročanja, vlogo investitorjev, vstopne pogoje, predvsem pa opredeljujejo merila za izbor najugodnejše ponudbe. Dajejo tudi orodja naročnikom, da izločijo neobičajno nizke ponudbe.
Smernice so po pojasnilih direktorja Združenja za svetovalni inženiring pri GZS Slovenka Henigmana nujne, da se rešimo cenovnega dumpinga, ki se pojavlja, in da se kakovost storitev znova vrne na raven, kjer je že bila. "Pričakujemo, da bodo te smernice omogočale, da bodo investitorji oz. naročniki lažje ločili zrno od plevel, kar pomeni, da bodo lažje ločili dobre ponudbe od slabih," je dejal.
"Smernice so pravi korak v pravo smer v cilju, da bi se investicije vodile gospodarno," je medtem ocenil Elvis Štemberger z inženirske zbornice. Arhitekturne in inženirske storitve so sicer le delček v mozaiku gospodarnega vodenja investicije, so pa ključnega pomena, saj se z njimi natančno definirajo značilnosti in cilji samega bodočega objekta.
