Furlan je v okviru predstavitve poročila o delu Specializiranega državnega tožilstva namreč predstavil tudi podatke o preiskavi bančne luknje. Povedal je, da so v zvezi s tem lani vložili osem zahtev za sodno preiskavo in štiri obtožbe za oškodovanje v vrednosti 138 milijonov evrov.
Dejal je, da se zaveda, da so pričakovanja javnosti pri tej preiskavi velika, a dodal, da se tožilci pri tem soočajo z velikimi težavami. "Zakon o kazenskem postopku od tožilca zahteva, da za začetek sodne preiskave dokaže utemeljen sum, kar je v praksi skoraj enak standard, kot se zahteva za vložitev obtožbe. Težava je tudi, da se mora preiskava končati v šestih mesecih, kar je za tako zapletene zadeve odločno prekratko," je dejal.
Po njegovem bi potrebovali tudi posebno sodišče, ki bi se ukvarjalo zgolj z najtežjimi primeri gospodarskega kriminala: "Trenutno namreč večino naših zadev obravnava Okrožno sodišče v Ljubljani, ki pa je najbolj obremenjeno sodišče." Dejal je še, da so bančni uslužbenci pri preiskavi bančne luknje v komuniciranju z organi pregona pogosto zadržani.
Lani je sicer Specializirano tožilstvo, ki se ukvarja s pregonom najtežjih kaznivih dejanj, skupaj obtožilo 25 oseb in vložilo 267 zahtev za sodno preiskavo. Prišlo je do 97 obsodb, pri čemer jih je bilo 99 odstotkov obsodilnih, kar Furlan ocenjuje kot poseben uspeh.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Darko Stare je v zvezi s Furlanovimi opozorili povedal, da ima tožilstvo možnost, da vloži tudi neposredno obtožnico, če meni, da bo sodna preiskava trajala predolgo. So pa na ministrstvu v strokovno presojo že poslali nekatere rešitve, ki bi policiji omogočile, da bi v predkazenskem postopku lažje zbirala dokaze.
Poslanca Dušan Verbič (SMC) in Vinko Gorenak (SDS) sta ocenila, da so na področju pregona gospodarskega kriminala očitno potrebne nekatere zakonske spremembe, zato sta odgovorne pozvala, da jih zagotovijo. "Ljudje namreč upravičeno pričakujejo, da bodo krivci za bančno luknjo kaznovani, zato s tem, kar smo slišali, ne moremo biti zadovoljni," je menil Gorenak.
Prav po mnenju nekaterih poslancev prepočasen pregon krivcev za bančno luknjo je bil tudi razlog, da so nekateri člani odbora kritično ocenili poročilo o delu vseh tožilstev v letu 2015, ki ga je na seji predstavil generalni državni tožilec Zvonko Fišer.
Gorenak je bil nezadovoljen zlasti z upadom števila finančnih preiskav, ki se izvajajo na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. "Število finančnih preiskav je s 77, kolikor jih je bilo leta 2012, do leta 2015 upadlo na 18," je opozoril Gorenak. Verbič pa je dodatno opozoril, da ljubljansko okrožno tožilstvo lani ni predlagalo niti ene tovrstne preiskave.
Fišer je v zvezi s tem dejal, da je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora dokaj nov zakon, "ki rabi nekaj časa, da se prime". Opozoril je tudi, da se tožilci pri uporabi zakona nekoliko zadržani, saj je še vedno v presoji na ustavnem sodišču.
Delo tožilcev v lanskem letu je Fišer sicer ocenil kot dobro. Tožilstvo je lani v delo prejelo manj zadev kot leto prej, zmanjšalo se je tudi število obtožb, ki jih je vložilo. V letu 2015 se je tožilstvo okrepilo s 30 novimi tožilci, okrepili so tudi podporne službe.
Lilijano Kozlovič (SMC) skrbi veliko število zahtevanih dopolnitev ovadb, ki jih tožilstvo zahteva od policije, zato se sprašuje, ali to pomeni, da tožilstvo premalo kakovostno usmerja delo policije.
Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) pa ocenjuje, da bi bilo treba temeljiteje obdelati analitični del poročila.
Odbor je vsa danes predstavljena poročila tožilstva sicer ocenil kot ustrezna.
