Foreign Policy se sklicuje na vire znotraj ZN, da je nekdanja premierka Nove Zelandije in sedanja šefica Razvojnega programa ZN (UNDP) Clarkova menda neusmiljena v boju za lastne ambicije in pri tem celo slabi promocijo človekovih pravic. UNDP te hude obtožbe zavrača.
Foreign Policiy posebej navaja primer uradnice UNDP Lene Sinha, ki je imela to nesrečo, da je pred štirimi leti sprejela položaj šefice osebja komisije, ki je pripravila zelo kritično poročilo o početju ZN in še posebej ZN na Šrilanki.
Leta 2009 se je tam iztekala dolga državljanska vojna in vladne sile so z neusmiljenim bombardiranjem pobile 70.000 tamilskih civilistov. Poročilo komisije pod vodstvom sodelavca generalnega sekretarja ZN Charlesa Petrieja je ugotovilo velike sistemske pomanjkljivosti ZN pri zaščiti civilistov.
Ban Ki Moon je poročilo sprejel in leta 2013 naročil vsem agencijam ZN, da morajo dati človekove pravice na prvo mesto svojega delovanja. UNDP pa je poročilo v notranjih dokumentih in pogovorih raztrgal, prav tako pa ni upošteval Banovega navodila. Sinha je po objavi poročila dobila sporočilo, naj kar pozabi na svojo kariero v UNDP in ni več dobila nobene zadolžitve.
Poslali so jo na neplačani dopust in šele po posredovanju Banovega namestnika Jana Eliassona in nekdanje šefice Banovega kabineta Argentinke Susane Malcorre, ki je sedaj zunanja ministrica in prav tako kandidatka za generalno sekretarko ZN, so Sinhi dali začasno delovno mesto, letos pa je pobrala odpravnino in se po 15 letih dela za UNDP poslovila.
UNDP zanika, da bi šlo za maščevanje in da bi Clarkova imela pri tem kakšno vlogo. Šlo naj bi med drugim za slabo voljo uradnikov ZN, ker je Clarkova od leta 2013 do leta 2015 med prestrukturiranjem odpustila 200 uradnikov, kar naj bi bilo pohvalno varčevanje.
Druga kandidatka za generalno sekretarko ZN in šefica Unesca Bolgarka Irina Bokova mora zavračati obtožbe, da je na delovno mesto postavila Brazilca, ker si je s tem želela pridobiti podporo te države za svojo kandidaturo.
Pri izbiri naslednika Ban Ki Moona, ki bo mandat nastopil januarja prihodnje leto, je uvodoma veljalo, da je napočil čas za nekoga iz vzhodnoevropske skupine sistema ZN, ki doslej še ni dala šefa svetovne organizacije. Nato se je začelo krepiti mnenje, da je napočil čas za žensko. Največ kandidatov prihaja iz vzhodnoevropske skupine, vendar pa so med njimi tudi drugi.
Poleg Clarkove in Malcorre, ki prihajata iz skupin Zahodna Evropa in drugi ter Latinska Amerika in Karibi, je to še nekdanji visoki komisar ZN za begunce Portugalec Antonio Guterres, ki sodi v isto skupino kot Clarkova.
Türkova kandidatura znotraj ZN, kjer je bil pomočnik generalnega sekretarja za politične zadeve, nima kritikov. Nekdanji uslužbenci njegovega nekdanjega urada ga imajo v dobrem spominu in s te strani verjetno ne bo težav.
Prav tako ni bilo nobenih pripomb na njegovo predstavitev v Generalni skupščini aprila glede strokovnosti in poznavanja tematike. Jasno pa je, da so v tekmi, ne glede na spremembo procesa v smeri večje demokratizacije pri izražanju mnenj, še vedno najpomembnejši interesi stalnih članic Varnostnega sveta ZN.
Ta bo odločitev o kandidatu ali kandidatki sprejel do jeseni, ko bo Generalni skupščini nekoga predlagal. Doslej se še ni zgodilo, da bi bil predlagani kandidat Varnostnega sveta v Generalni skupščini zavrnjen.
