Raziskava agencije Ipsos puls, v kateri je sodelovalo nekaj manj kot 1000 anketirancev, je pokazala, da se je Most neodvisnih list z 7,9-odstotno podporo vrnil na tretje mesto, pred stranko Živi zid, ki zaostaja za 0,1 odstotne točke. Preostale politične stranke so pod petodstotnim volilnim pragom, ki mu je najbližja Bandić Milan 365 - Stranka dela in solidarnosti z 4,3 odstotka.
Nova TV izpostavlja, da se je maja dramatično okrepil pesimizem volivcev. Skoraj tri četrtine anketirancev meni, da gre država v slabo smer za razliko od januarja, ko se je oblikovala desna Hrvaška vlada in je pesimizem glede smeri nove vlade delilo 48 odstotkov vprašanih. Manj kot petina volivcev je maja ocenila, da gre država v dobro smer, osem odstotkov pa se jih ni moglo odločiti.
Maja je tudi več državljanov, ki ne podpirajo vladnih politik, 56 odstotkov, medtem ko jih manj kot tretjina še zmeraj zaupa vladnim potezam. 12 odstotkov je neopredeljenih. Aprila je vladne politike podpiralo 47 odstotkov anketirancev Crobarometra, nasprotovalo jim jih je 42 odstotkov.
Javnost je razdeljena tudi glede vprašanja, ali bo vlada premierja Tihomirja Oreškovića ostala do konca štiriletnega mandata. Da bo vlada zdržala do naslednjih rednih parlamentarnih volitev, meni 47 odstotkov vprašanih, da bodo predčasne volitve, pa je prepričanih 46 odstotkov. Aprila je v obstoj vlade verjelo 58 odstotkov vprašanih, 36 odstotkov pa jih je pričakovalo njen konec pred iztekom mandata.
Nova TV poudarja, da se je eksperiment z nestrankarskim premierjem in sodelovanjem Domoljubne koalicije in Mosta v vladi pokazal kot neuspešen.
Raziskavo so izvedli v času, ko prvega podpredsednika vlade in predsednika HDZ Tomislava Karamarka obremenjuje afera, v kateri je njegova soproga Ana Karamarko delala za glavnega lobista madžarskega Mola na Hrvaškem Josipa Petrovića, država pa je bila v sporu z Molom.
Med izvajanjem ankete je vlada sprejela odločitev o prodaji nekaterih doslej strateških državnih družb, vladajoča večina v saboru tri tedne ni imela kvoruma, da bi lahko glasovali o zakonskih predlogih, predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović pa je dramatično opozorila na nevarne ideološke delitve v hrvaški družbi.
