"Za Slovenijo pomeni dogovor z Grčijo priznanje, da ima res izjemno višjo dolžniško izpostavljenost do Grčije kot druge države v območju evra. Ta izpostavljenost je naslovljena v besedilu izjave, ki smo jo predstavili ob koncu zasedanja," je dejal Mramor, ki je sodeloval na zasedanju finančnih ministrov evroskupine, na katerem je bil ponoči dosežen dogovor z Grčijo.
Ko bodo storjeni določeni ukrepi za zmanjšanje dolžniške izpostavljenosti do Grčije, se bo to tudi upoštevalo, s čimer se bo Sloveniji ta prekomerna izpostavljenost popravila na neko normalno raven, je še pojasnil.
Dogovor je pomemben tudi glede dolgoročne solventnosti Grčije, kar je hkrati pomembno tudi za Slovenijo. "Slovenijo se obravnava kot periferno državo. V kolikor se pojavijo težave v Grčiji, se tudi v Sloveniji dvignejo obrestne mere," je opozoril Mramor.
"Se pravi, da je ta dogovor, ki sedaj zagotavlja solventnost Grčiji, dober tudi za Slovenijo," je ob tem poudaril.
Slovenija je pri vprašanju morebitne razbremenitve Grčije z dolgom opozarjala na to, da je med vsemi članicami evroskupine, ki so ji pomagale, najbolj izpostavljena v deležu bruto domačega proizvoda (BDP).
Zahteva Slovenije je vseskozi bila, da se njena izpostavljenost do Grčije približa povprečni ravni izpostavljenosti drugih držav območja evra do Grčije.
Po podatkih Eurostata znaša izpostavljenost Slovenije do Grčije tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), povprečna izpostavljenost drugih držav, ki so pomagale Grčiji, pa med 2,2 in 2,4 odstotka BDP. Slovenija po Mramorjevih besedah pričakuje, da se bo ta izpostavljenost znižala na neko povprečno raven, torej za okoli 0,6 odstotne točke.
Grčija je v minulih tednih sprejela reformne ukrepe, ki jih od nje pričakujejo mednarodni posojilodajalci. Med temi ukrepi, vrednimi 5,4 milijarde evrov, sta ključni pokojninska in davčna reforma. Sedaj je po Mramorjevih besedah potrebno še pregledati, ali so ti ukrepi dejansko v skladu z zahtevami. V tem primeru bo sproščen naslednji finančni obrok v višini 10,3 milijarde evrov.
Ukrepi, ki jih sprejema Grčija, so po Mramorjevih besedah izjemno težki in treba ji je dati določeno priznanje. Pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) je minister opisal kot izjemno trda, a na koncu so dosegli rešitev, ki zadovoljuje obe strani.
V skladu z dogovorom bo prišlo do določene dolžniške razbremenitve Grčije ob pogojih in določenih časovnih presledkih, s čimer je bil zadovoljen tudi IMF, ki bo predlagal upravnemu odboru, da tudi sklad sodeluje pri reševanju grškega problema, je povedal Mramor.
Ukrepe, ki naj bi vplivali na znižanje izpostavljenosti Slovenije, je po njegovih besedah mogoče pričakovati okoli leta 2018, ko se bo program pomoči Grčiji končal. Takrat bo potrebna ocena dolgoročne vzdržnosti grškega dolga in takrat so tudi predvideni določeni ukrepi, ki naj bi to dolgoročno vzdržnost dejansko zagotovili. In v sklopu teh ukrepov je tudi razbremenitev za Slovenijo.
Po Mramorjevih besedah je v tem trenutku težko presoditi, ali bo Slovenija dobila nazaj tisto, kar je namenila za pomoč Grčiji. Zelo verjetno bodo pri popravkih izračunov dolžniške izpostavljenosti tudi določena poplačila Slovenije, koliko točno, pa se bo videlo pri izračunih v letu 2018.