Sveženj zakonodajnih predlogov proti izogibanju davkom od dohodkov pravnih oseb bo ena osrednjih tem današnjega zasedanja, ki se ga udeležuje tudi slovenski finančni minister Dušan Mramor. Ministri naj bi po pričakovanjih tudi sprejeli sklepe.
Davki so še vedno v pristojnosti držav članic, zato je pomembno, da pridobimo soglasje vseh držav, sicer ne bo dogovora, je opozoril Dijsselbloem. "Na drugi strani pa naši državljani to pričakujejo od nas," je dodal.
Zato bi se morale države odpovedati nekaterim zelo inovativnim davčnim instrumentom in doseči skupen pristop, s katerim bi preprečili prakse izogibanja davkom. "Moramo storiti ta korak," je prepričan minister, čigar država trenutno predseduje EU.
Na vprašanje o domnevni novi praksi luksemburških davčnih oblasti, po kateri naj bi od pisno dogovorjenih selektivnih davčnih ugodnosti s podjetji prešli na ustna, pa je Dijsselbloem dejal, da je o "novi ustni tradiciji" bral v časopisih.
"Strinjali smo se, da bomo izmenjavali podatke o davčnih odločbah. Nekaj, kar je dogovorjeno ustno, je zelo težko izmenjavati," je komentiral.
V belgijskih medijih so v torek zaokrožile informacije, da naj bi Luksemburg od pisno dogovorjenih selektivnih davčnih ugodnosti s podjetji prešel na ustna.
Po poročanju belgijskega gospodarskega časnika De Tijd naj bi Luksemburg multinacionalkam namesto pisnega ponudil možnost ustnega dogovora o selektivnih davčnih ugodnostih, da bi s tem ohranil tajnost obsega obdavčitve podjetij pred drugimi evropskimi državami.
Gre za dogovor (tax ruling) med davčnimi organi in podjetji o obsegu obdavčitve z namenom plačevanja nižjih davkov. Prav sporni dogovori davčnih oblasti z multinacionalkami so pred leti sprožili afero LuxLeaks.
