Slovenija se je z gospodarsko rastjo, spodbujeno z izvozom in državnimi investicijami, z letom 2014 po razvitosti prenehala oddaljevati od povprečja EU, javnofinančni primanjkljaj pa se je lani zmanjšal pod tri odstotke BDP. Z okrevanjem trga dela se je začel izboljševati tudi materialni položaj prebivalstva, v poročilu ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Konkurenčnost izvoznikov se je izboljšala in pozitivno vplivala na rast gospodarstva, za nadaljnje izboljšanje gospodarskega položaja pa bo ključna okrepitev produktivnosti - povečanje produktivnosti je ključno za trajnejše izboljšanje konkurenčnosti in hitrejše razvojno dohitevanje, še zlasti v luči naraščajočih omejitev na strani ponudbe delovne sile zaradi staranja prebivalstva.
Okolje za investiranje se izboljšuje, a do oživitve naložb nujnih za dvig produktivnosti še ni prišlo. Za pospešitev investicijske aktivnosti je pomembno tudi čimprejšnje dokončanje lastniškega in finančnega prestrukturiranja podjetij.
Po močnem poslabšanju stanja javnih financ po letu 2008 v zadnjem obdobju prihaja do pozitivnih premikov, ki izhajajo iz izboljšanja gospodarskih razmer in ukrepov pretežno intervencijske narave. Primanjkljaj sektorja država se je lani prvič od začetka krize znižal pod tri odstotke BDP.
Za odpravo strukturnega primanjkljaja, ki izvira že iz predkriznega obdobja, bo treba po Umarjevi oceni sprejeti trajnejše ukrepe za uravnoteženje javnih financ. S temi bi bilo treba v večji meri poseči tudi v področja, kjer naraščajo izdatki povezani z demografskimi spremembami, ki vplivajo na dolgoročno vzdržnost javnih financ.
Z gospodarskim okrevanjem, ki smo mu priča, se izboljšujejo možnosti za izboljšanje kakovosti življenja, trajnejši dvig blaginje prebivalstva pa ne bo mogoč brez okrepitve gospodarskega potenciala in prilagoditve demografskim spremembam.
Kot so opozorili na Umarju, prilagoditev sistemov socialne zaščite staranju prebivalstva postaja vse nujnejša za nadaljnje izboljševanje kakovosti življenja, hkrati pa bi se s tem zmanjšali tudi pritiski na javne finance.
Pokojninska reforma iz leta 2013 je sicer začasno upočasnila rast števila starostnih upokojencev, a ni bistveno izboljšala dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Tudi na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe se potrebe po Umarjevi oceni hitro povečujejo, reformi sistemov pa se pripravljata že več kot desetletje.
Umar ob tem opozarja, da so potrebne korenitejše strukturne spremembe, ki morajo biti prednostno usmerjene v dvig produktivnosti in prilagoditev sistemov socialne zaščite vse hitrejšemu staranju prebivalstva. Te spremembe so nujne tudi za konsolidacijo javnih financ in s tem vzpostavitev stabilnega makroekonomskega okolja kot osnove za vzdržen razvoj.
Gospodarski razvoj mora pri tem slediti tudi cilju zmanjšanja obremenjevanja okolja, ukrepi za večjo učinkovitost rabe energije in surovin pa morajo biti prepoznani kot priložnost za dvig produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva.
Prednostna področja ukrepanja morajo biti po Umarjevi oceni usmerjena v oblikovanje strateških razvojnih prioritet ter izboljšanje učinkovitosti države in njenih institucij za sprejemanje usklajenih razvojnih odločitev in njihovo učinkovito izvedbo.
Poleg tega je treba stremeti k povečanju produktivnosti s krepitvijo inovacijske sposobnosti, zagotavljanju spodbudnega poslovnega okolja, zagotavljanju virov financiranja za podjetja z oblikovanjem učinkovitega bančnega sistema, pospešitvi prestrukturiranja podjetij ter izboljšanju dostopnosti do finančnih virov za majhna in srednja velika podjetja, še ugotavlja Umar.