Evropska komisija je v zimski napovedi, objavljeni februarja, celotni EU za letos napovedala 1,9-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa dveodstotno. Območju evra je letos napovedala 1,7-odstotno, prihodnje leto pa 1,9-odstotno rast.
Komisija je pri tem ocenila, da Evropa vstopa v četrto leto okrevanja in da se bo zmerna rast nadaljevala, hkrati pa opozorila na svetovne izzive, ki pomenijo vse večje tveganje tudi za rast evropskega gospodarstva.
Za Slovenijo je komisija februarja poslabšala napoved, saj naj bi ta z lanskih 2,5 odstotka letos padla na 1,8 odstotka, prihodnje leto pa se znova okrepila na 2,3 odstotka.
Javnofinančni primanjkljaj se bo v skladu z zimsko napovedjo letos znižal na 2,4 odstotka BDP, kar bi pomenilo, da bi Slovenija lahko izšla iz postopka zaradi presežnega primanjkljaja. O tem je prepričan tudi finančni minister Dušan Mramor.
Javnofinančni dolg se bo v primerjavi z letošnjih 79,8 odstotka BDP v letu 2017 zmanjšal na 79,5 odstotka BDP. Slovenija naj bi sicer letos beležila 0,3-odstotno deflacijo, prihodnje leto pa 1,1-odstotno inflacijo.
Bruseljska gospodarska napoved je pomembna podlaga za ocene proračunskega in makroekonomskega ukrepanja članic, ki bodo sledile v prihodnjih mesecih.
