Ugovor vesti je človekova pravica, je v razpravi poudaril poslanec NSi Jožef Horvat. V NSi so namreč vložili predlog dopolnila k zakonu, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil danes poslanec SMC Jani Möderndorfer dan po zavrnitvi novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na lanskem referendumu. S tem dopolnilom bi v NSi načelnikom upravnih enot, pooblaščenih osebam ter matičarjem omogočili, da lahko iz verskih, osebnih, filozofskih ali drugih utemeljenih razlogov odklonijo sklepanje partnerske zveze, je pojasnila poslanka NSi Iva Dimic.
Predlagatelj s tem predlogom zakona ne upošteva rezultata referenduma in ne poskuša umiriti dogajanja ter odpreti dialoga, na katerem bi utemeljil in predlagal kakovosten zakon, je ocenila Dimičeva. "Nasprotno, predlog utemeljuje s sovražnim govorom, neposredno usmerjenim proti kristjanom. Takšnega predloga pa žal ne moremo podpreti," je dejala poslanka in dodala, da so svoj predlog dopolnila o ugovoru vesti utemeljili tudi z razlagami pravnega strokovnjaka in predsednika vlade Mira Cerarja.
Saša Tabaković (SMC) je sklicevanje na Cerarjevo pravno mnenje zavrnil s trditvijo, da so ga v NSi vzeli iz konteksta. "Pri sklenitvi zakonske oziroma partnerske zveze gre za pravni postopek, ki ima zelo malo z ugovorom vesti iz moralnih ali etičnih razlogov. Sicer bi javni uslužbenci, ki izvajajo postopek sklenitve partnerske zveze, imeli tako pravico, bi se lahko nanjo sklicevali tudi pri sklenitvi zveze med raznospolnimi pari. In kaj bi potem imeli," se je vprašal poslanec.
Poslanka SDS Jelka Godec je izrazila podporo predlogu NSi in poslancu SMC Tabakoviću ob njegovi trditvi o izvzemu Cerarjevega mnenja iz konteksta očitala, da je "vedno edina in sveta resnica vaša resnica". Podpornikom zakona je očitala, da s trditvijo, da posvojitve ne bodo mogoče, zavajajo. "To je prvi korak, prva stopnička. Kdaj bo naslednja? Boste počakali, da bo ta zakon neustaven, potem boste pa naredili isto, kot je bilo na referendumu?" se je spraševala poslanka.
Möderndorfer je predlog o ugovoru vesti označil za "novo formulo", s katero poskuša opozicija ovirati ureditev področja istospolnih partnerstev. "Če uporabimo to formulo, potem pravne države nimamo več, ker se bo ugovor vesti uveljavljal kar na vseh področjih. In to preprosto ne zdrži," je menil in se ob tem vprašal, zakaj se ugovor vesti ne uveljavlja na vseh ostalih področjih. Poslanec se je vprašal, ali bo v tem primeru šlo za ugovor vesti zaradi tega, ker bo nekdo "v bistvu diskriminatoren do dveh, ki želita skleniti partnersko zvezo", ali pa bo v takem primeru šlo za ugovor vesti na postopek.
V idejo ugovora vesti je podvomila tudi Marinka Levičar (DeSUS). Kot je dejala, ugovor vesti nikakor ne more biti sprejemljiv pri poroki dveh istospolnih partnerjev, saj bi šlo za diskriminacijo dveh partnerjev. "Potem bi lahko matičar tudi rekel, da ne bo poročil raznospolnih partnerjev, ker se poročita iz koristoljubja ali morda ker je eden kriminalec ali pa je nekaj hudega storil," je razmišljala poslanka in ocenila, da je to "zelo raztegljivo vprašanje in ne sodi v ta zakon".
Tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk se je podobno kot Möderndorfer spraševala, glede česa bi pravzaprav javni uslužbenec podal ugovor vesti. "Ali bi ta matičar pooblaščenec ali načelnik oz. načelnica upravne enote ugovarjal sklenitvi take zveze, ker se ji zdi moralno, etično in drugače sporno to, da je nekdo istospolno usmerjen? Ali se zdi tej osebi moralno etično in drugače sporno, da dve istospolni osebi želita skleniti zvezo? Ali je moralno etično sporen samo ta postopek, ki je lahko tudi slovesen in drugačen? Glede česa bi bil tukaj uveljavljen ugovor vesti," se je spraševala.
Poslanec ZL Matej T. Vatovec je predlog ocenil kot ceneni populizem. "Ugovor vesti je neka pravica, zapisana v ustavo, a ima tudi jasno zapisano omejitev, da ne sme posegati v pravico drugih oseb. In dopolnilo NSi posega v pravico tistih oseb, ki bi želele skleniti istospolno partnersko zvezo," je dejal. "Če damo uradnim osebam možnost ugovora vesti pri sklepanju partnerske zveze, je to ravno to. To je eklatantna definicija kršitve 46. člena ustave. Nekdo, ki je na uradni funkciji, se bo iz nekih lastnih prepričanj odločil, da bo diskriminiral neko drugo osebo," je ugotavljal T. Vatovec.
Poslanci bodo o predlogu zakona in tudi vloženem dopolnilu NSi glasovali danes ob koncu seje.
