Parlamentarna komisija je februarja lani v luči medijsko odmevnih obtožb razlaščenega imetnika podrejenih obveznic slovenskih bank in kolumnista časnika Finance sprejela več sklepov glede delovanja Banke Slovenije v povezavi z dokapitalizacijo bank ter izbrisom delnic in podrejenih obveznic. Med drugim je pozvala, naj računsko sodišče revidira smotrnost in zakonitost poslovanja Banke Slovenije v treh letih pred tem ter da naj vlada pripravi zakonske spremembe za povečanje odgovornosti guvernerja in viceguvernerjev centralne banke in vodstev bank ter za forenzično revizijo sanacije bančnega sistema.
Na seji 3. februarja letos je komisija ugotovila, da sklepi še niso realizirani, zato je pristojne pozvala, naj ji v 15 dneh poročajo o realizaciji lanskih priporočil komisije. Vlada je danes poročilo o realizaciji teh sklepov obravnavala in napovedala, da bo v treh mesecih po seji komisije v DZ poslala predlog sprememb zakonodajnega okvira, ki bo jasno določil okvire revizije delovanja Banke Slovenije s strani računskega sodišča.
O tem so na sestanku v začetku meseca govorili predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, finančni minister Dušan Mramor in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Seznanili so se z omejitvami, zapisanimi v mnenju Evropske centralne banke (ECB) iz decembra lani o nekaterih spremembah institucionalnega okvirja Banke Slovenije, ter pregledali različne zakonske možnosti za zagotovitev nedvoumne revizijske pristojnosti računskega sodišča nad poslovanjem Banke Slovenije.
Vesel je na seji komisije pred dvema tednoma povedal, da je glede na mnenje treba rešiti vprašanje obsega revizije in možnosti dajanja navodil centralni banki. ECB je po besedah viceguvernerke Banke Slovenije Mejre Festić podala mnenje glede razmejitve pristojnosti računskega sodišča, neodvisnosti centralne banke in revizorja ter zagotavljanja zaupnosti podatkov. V Banki Slovenije z revizijo "nimajo težav", je dejala, je pa treba določiti zakonsko podlago.
Glede ugotavljanja odgovornosti guvernerja in viceguvernerjev Banke Slovenije pa so v vladi še enkrat opozorili, da so Banka Slovenije in člani njenih organov odločanja neodvisni in pri opravljanju nalog niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerih koli organov niti se ne smejo nanje obračati po navodila ali usmeritve. A to po navedbah vlade ne preprečuje, da bi se ugotavljala odgovornost Banke Slovenije in članov njenih organov.
V zvezi s tem je treba spoštovati določila statuta ECB in Evropskega sistema centralnih bank. Njegov namen je po pojasnilih ECB preprečiti organom, ki sodelujejo pri imenovanju guvernerjev, zlasti vladam ali parlamentom, da bi diskrecijsko odločali o razrešitvi guvernerja, kar bi bilo v nasprotju z načelom osebne neodvisnosti članov organov nacionalnih centralnih bank.
Glede poziva k izredni reviziji procesa dokapitalizacije bank in vseh ukrepov Banke Slovenije ter države v zvezi z dokapitalizacijami bank, postopkom nadzorovane likvidacije Probanke in Factor banke ter izbrisi delnic in podrejenih ter hibridnih obveznic v obdobju od 2010 do 2014 pa vlada pojasnjuje, da bo pravna podlaga za to zakon o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, katerega sprejemanje pa zaradi številnih pripomb zakonodajno-pravne službe poteka počasi. Druge obravnave na matičnem odboru tako še ni bilo.
