Z novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi se vlada po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja odziva na spremembe ustave s področja referenduma ter omogoča, da se te tudi v praksi začnejo uveljavljati. V novelo pa so vnesli tudi spremembe, ki po njegovih besedah omogočajo transparentno, učinkovito in cenejšo izvedbo referendumskega postopka.
V vladnem predlogu je predvideno črtanje določbe, po kateri DZ v enem letu po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Po pojasnilih vlade je bila namreč ta določba odpravljena že s spremembo ustave, saj v sami zasnovi zavrnitvenega referenduma izrecna določba vezanosti DZ na izid referenduma ni potrebna.
A je takšen predlog naletel na ogorčene odzive, predvsem opozicijskih SDS in NSi. V SDS so tako opozorili, da je rok, do katerega je državni zbor dolžan spoštovati odločitev volivcev, nujno treba določiti. "Samo še na ta način lahko govorimo, da smo demokratična država," je dejal Branko Grims. Da ob tako zaostreni referendumski zakonodaji volje volivcev ne morejo ignorirati, je dejal tudi Jernej Vrtovec (NSi).
V tej poslanski skupini so šli še nekoliko dlje od obstoječe rešitve o prepovedi sprejema zakona, ki bi bil v nasprotju z voljo volivcev, in z dopolnilom predlagali, da DZ vsebinsko enakega zakona ne bi smel sprejeti vse do konca mandata. S podporo temu dopolnilu so pogojevali tudi svojo podporo zakonu. V SDS pa so predlagali ohranitev enoletne prepovedi.
Enako dopolnilo so sprva predlagali tudi v koalicijskih poslanskih skupinah, a so si pozneje premislili in po posvetovanju sklenili, da takšne rešitve ne morejo podpreti. Že iz razprave poslancev je bilo razvidno, da v koaliciji ohranitvi te določbe v zakonu niso naklonjeni, a so jo zavoljo kompromisa pripravljeni potrditi. "Ko potrebuješ dvotretjinsko večino, sprejmeš kompromis," je denimo dejal poslanec SMC Jani Möderndorfer.
Tudi Koprivnikar je pojasnil, da so pri pripravi novele sledili ustavi, ki je to določbo črtala, zato je logično, da je tudi v zakonu ni več. Kljub temu nima zadržkov, da se določba v zakonu ohrani, a se pri tem odpira vprašanje, kdo bo odločal, ali je zakon vsebinsko v nasprotju z voljo volivcev. Med možnimi rešitvami je navedel, da bi bilo lahko ustavno sodišče tisto, ki bi odločalo tem vprašanju.
Po mnenju zakonodajno-pravne službe pa je določba nepotrebna, ker gre pri novi referendumski ureditvi za zavrnitveni referendum. Tudi v praksi je težko interpretirana, saj ni vsebinskih kriterijev, na podlagi katerih bi lahko rekli, da je rešitev v nasprotju z voljo volivcev. Tudi predlog, da bi o tem odločalo ustavno sodišče, za zakonodajno-pravno službo ni sprejemljiv.
Po daljši razpravi o tem vprašaju je poslanka Lilijana Kozlovič predlagala odmor za posvetovanje. Po posvetu je pojasnila, da se v SMC zavedajo svoje odgovornosti in takšnih dopolnil ne morejo podpreti. Ker pa v tem primeru ne bi dosegli potrebne dvotretjinske večine, je predlagala, da se odločanje preloži na eno od prihodnjih sej. Takšen predlog so člani odbora tudi podprli.
Novela zakona o referendumu sicer predvsem povzema spremenjene določbe ustave, po katerih lahko zahtevo za razpis referenduma vložijo le še volivci, na referendumu se glasuje o zavrnitvi in ne več potrditvi zakona, za zavrnitev zakona na referendumu je predpisan kvorum, poleg tega pa so iz referendumskega odločanja izrecno izvzete določene vrste zakonov. Glede slednjega novela natančno ureja postopek odločanja DZ v primeru, ko referenduma ni dopustno razpisati.
Po mnenju zakonodajno-pravne službe pa bi bilo zaradi spremembe koncepta in obsežnosti novele primerneje pripraviti nov zakon. V službi so tudi opozorili, da je rok za uskladitev z ustavo potekel že maja 2014, kar pomeni, da DZ že krepko zamuja.
