Alenka Bratušek (NP) je v imenu predlagateljev menila, da ima javnost, ki je sodelovala pri sanaciji bank, "pravico vedeti, kaj se v teh bankah dogaja". Naloga vlade, ministrstva za finance, DUTB in dokapitaliziranih bank je bila, da s slabimi krediti upravljajo. "Največja podjetja smo razbremenili, v malih podjetjih, kjer je težava po količini denarja enaka, pa se, kot kažejo podatki, ne dogaja nič," je poudarila.
Kot so povedali viceguvernerji Banke Slovenije, se način saniranja bančne luknje iz leta 2013 v teh časih ne more ponoviti. Viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je med drugim potegnila vzporednice: "Danes je drugačna regulativa, drugačna struktura financiranja bank, ki je bolj stabilna in zdrava. To pa ne pomeni, da se sistem ne sooča s številnimi izzivi," je povzela. Po njenih besedah je stanje v bančnem sistemu danes stabilno, a zahteva aktivno delovanje.
Viceguvernerka Mejra Festič je spomnila, da so novi pristopi reševanja bank, ki so se jih lotili v EU, večinoma že zajeti v slovenski zakonodaji. Viceguvernerka Irena Vodopivec Jean pa je povzela, kakšne aktivnosti neposredno z bankami glede zniževanja obsega slabih kreditov vodi Banka Slovenije.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je opozoril, da se med slabe kredite uvrščajo tudi reprogramirani, ki sicer že funkcionirajo kot "normalni" krediti. Zagotovil je, da so "banke v Sloveniji v podobnem stanju kot vse banke v EU".
A je okrcal vodstva podržavljenih bank, da pri zniževanju obsega slabih kreditov v zadnjih dveh letih niso bili dovolj aktivni in temu pripisal tudi zadnje kadrovske rošade v NLB. "Če banke ne bodo ustrezno izvedle tega procesa, ne bomo mogli ustrezno izvesti zavez za privatizacijo," je opozoril.
Z očitkom o na tem področju premalo aktivnih upravah bank se ni strinjal predsednik uprave NKBM Robert Senica. Opozoril je, da so banke ujete v dolgotrajne insolvenčne postopke ter zagotovil, da se uprave banke še kako aktivno spopadajo s problematiko slabih kreditov.
Na vprašanje Bratuškove, katera banka je na področju zniževanja obsega slabih kreditov naredila največ, je Caprirolova odgovorila, da NLB. Zneskovno je naredila precej, a še vedno približno četrtino bilance skupine predstavljajo krediti brez donosa, je poudarila. Bratuškova je zato zadnje spremembe v nadzornem svetu NLB označila za "brutalen kadrovski poseg" ter se vprašala, ali je cilj te vlade, da bo ta banka pod prisilo dajala kredite podjetjem, ki jih odstavljeno vodstvo NLB ne bi, in če s tem vlada "državo pelje tja, kjer je že bila".
Dragonja je povedal, da je največ slabih kreditov v bankah ostalo do podjetij v tujini ter na področju nepremičnin, gradbeništva in finančnih holdingov. Zato Bratuškovo čudi, kako je lahko novi nadzornik NLB postal nekdanji šef NLB Črna gora (Anton Ribnikar).
Na bančnega regulatorja je naslovila tudi vprašanje, kaj sklep vlade, da mora SDH kupiti Savo to pomeni za Gorenjsko banko, ki sodi pod njen okvir, a odgovora ni dobila. Predsedujoči komisiji Andrej Šircelj (SDS) je namreč sejo po treh urah prekinil, saj je pred komisijo še redna seja, na kateri bo obravnavala privatizacijo Adrie Airways in Palome.
