Dvodnevni kongres javnega prava, ki se je v organizaciji Uradnega lista v Ljubljani začel dopoldne, namenjajo poslovanju subjektov javnega prava in učinkoviti rabi javnih sredstev.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je uvodoma spomnil, da je bila lani sprejeta strategija razvoja javne uprave ter njena načela strnil v stavek: "vsak dan odgovorno, v sodelovanju iščemo inovativne rešitve za boljše in učinkovite javne storitve".
"Generalno gledano potrebujemo prehod od procesne organiziranosti k ciljni organiziranosti," je dejal. V zakonodaji imamo namreč po njegovih besedah natančno opredeljene procese, ki jih je treba izvesti, določiti pa bi morali, kaj so naloge oz. cilji, ki jih je treba doseči. In pomembno je, da so ti cilji merljivi.
Koprivnikar je opozoril tudi na nefleksibilnost financiranja po sistemu, kolikor je denarja, toliko se ga razdeli in ga nato vsak porabi, namesto da bi prešli na programsko financiranje, kjer se financirajo naloge in doseženi rezultati.
Tudi linearni pristop k varčevanju zaradi krize je označil za problem, saj se ni izboljšalo učinkovitosti, ampak le zmanjševalo sredstva. Pri tem je poudaril, da je treba preiti do vsakodnevnega spraševanja, kako bi lahko bolj učinkovito, racionalno in inovativno organizirali storitve.
Ko gre za dilemo, ali naj država sama organizira določene storitve ali jih kupi, pa je njegov odgovor, da je nakup storitev smiseln, ko je to bolj racionalno, kot če jih organizira sama. Treba pa je paziti, da javne storitve ostanejo javne, da niso vir dobička zasebnih izvajalcev, vendar pa morajo imeti vsi, ki te storitev izvajajo, ustrezne prihodke.
Koprivnikar je med drugi opozoril še na pomen sodelovanja, po njegovih besedah je treba okrepiti tudi izobraževanje in usposabljanje javnih uslužbencev, najti načine, da se v javni sektor pripelje inovativnost, velik izziv pa vidi tudi pri prožnem ravnanju z javnimi uslužbenci.
Zbrane je uvodoma nagovoril tudi prvi namestnik računskega sodišča Jorg Kristijan Petrovič, ki se je posvetil vprašaju strukturnega primanjkljaja države. Ta je zanj ključni makroekonomski problem. Kot je opozoril, je Slovenija sicer uspela znižati javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP, a še vedno ni izvedla strukturnih reform, zato strukturni primanjkljaj še vedno ostaja ključno tveganje.
Petrovič se je zavzel, da bi z zakonom o javnih financah - zaenkrat je pripravljen njegov osnutek - določili, da morajo biti v vsak predlog zakona vključeni tudi njegovi strukturni učinki, torej ali se z njim strukturni primanjkljaj povečuje ali znižuje ter v kakšnem obsegu. Zaenkrat takšne določbe v zakonskem osnutku ni, zato je naslovil apel na vlado, naj jo vanj vnese.
