Z noveliranim zakonom o kazenskem postopku se je namreč v slovenski kazenskopravni sistem uvedlo institut priznanja krivde na predobravnavnem naroku, ter sporazum o priznanju krivde, ki ga obtoženi podpiše s tožilstvom, nato pa mu sledi še narok za izrek kazenske sankcije.
Primerjava obeh institutov - sklenitve sporazuma o priznanju krivde in priznanja krivde na predobravnavnem naroku - po ugotovitvah tožilstva kaže, da se prvi v praksi uporablja za težje, bolj kompleksne zadeve, v katerih se prisodijo strožje kazenske sankcije. Nemalo je primerov, ko institut uporabljajo obsojenci, ki so že v zaporu, zoper njih pa teče še kakšen postopek. Medtem pa se za lažje zadeve pretežno uporablja priznanje krivde na predobravnavnem naroku.
Priznanje krivde ponavadi prinese tudi nižjo kazen, kot bi bila izrečena po opravljenem sojenju, saj se jo šteje kot olajševalo okoliščino, ki je prinesla tudi skrajšanje celotnega postopka in nižje stroške postopka - kar vsako leto poudarjajo tudi na tožilstvu v svojih letnih poročilih. Ko se podpiše sporazum o priznanju krivde, namreč sodišče ne more izreči višje kazni od tiste, izpogajane v sporazumu. Iz naštetih razlogov so se za pogajanje s tožilstvom in podpis sporazuma o priznanju krivde odločili številni akterji afer, propadlih tajkunskih zgodb in odmevnih zločinov.
Ravno v četrtek jo je nekdanji nosilec franšize Diners Tomaž Lovše po sklenitvi sporazuma o priznanju krivde odnesel s poldrugim letom pogojne zaporne kazni in denarno kaznijo. Pred dvema tednoma pa je bil nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež po pogajanji s tožilstvom obsojen na sedemletno zaporno kazen.
S tožilstvom sta se sporazumela tudi mučitelja pokojne Zorice Škrbić in njun pomočnik, pa lastnik novomeškega gradbenega podjetja CGP Dari Južna, nekdanja prva dama Vegrada Hilda Tovšak, za to možnost sta se odločila tudi nekdanji direktor in lastnik CPL, Stanko Petrič in Ranko Mimović.
Ko se je možnost pogajanja s tožilstvom šele uveljavljala, je bilo tožilstvo tisto, ki je v večini primerov predlagalo pogajanja. A kasneje, po zaključku prvih odmevnih primerov in spoznanju obtoženih, da lahko uspešna pogajanja pripomorejo k nižji kazni, se je razmerje obrnilo in je pobudo prevzela obramba, še kažejo podatki iz letnih poročil tožilstva.
Pogajanja, sporazumi o priznanju krivde in priznanja krivde
Leto sporazumi izjave naroki za
o priznanju o priznanju predobravnavni izrek kaz.
pogajanja krivde krivde naroki sankcije
---------------------------------------------------------------------
2012* 166 140 1335 3269 1199
2013 221 186 3244 8605 3654
2014 335 248 3703 9186 3269
2015 314 233 2933 7423 2453
---------------------------------------------------------------------
skupaj 1036 807 11.215 28.483 10.575
*Zakon se je začel uporabljati 15. maja 2012
Vir: Poročila o delu državnih tožilstev, Vrhovno državno tožilstvo
