Kot je za STA pojasnil predsedujoči ESS in predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM Jakob Počivavšek, je sindikalna stran v današnji razpravi izrazila nekaj pomislekov glede predlagane novele. Ker pa je ta že v parlamentarni proceduri, bodo s pripombami seznanili poslance, ki bodo novelo začeli obravnavati prihodnji teden.
Med določbami, ki so zmotile sindikate, je denimo tista, ki črta enoletno vezanost državnega zbora na odločitev volivcev. Bojijo se namreč, da bi DZ lahko zakone, ki bi bili v nasprotju z voljo volivcev, sprejel relativno hitro po referendumskem odločanju.
Nekaj pomislekov imajo tudi zaradi določenih vrst zakonov, ki so iz referendumskega odločanja izrecno izvzeti, med njimi zakon o izvrševanju proračuna in ratifikacije mednarodnih pogodb. Čeprav novela zakona takšno rešitev povzema iz spremenjene ustave, pa v sindikatih opozarjajo, da bi morali te določbe bolj konkretizirati.
Poleg tega bi po njihovem mnenju morali v zakon vgraditi varovalko v smislu nadzora nad evidentiranjem elektronskih podpisov podpore zahtevi za razpis referenduma, je pojasnil Počivavšek. S tem bi po njegovih besedah preprečili, da bi se podpisi še kdaj izgubili, kot se je zgodilo pri pobudi za referendum o slabi banki.
V sindikatih bi tudi podaljšali obdobje, v katerem se v času poletnih počitnic podpisi v podporo referendumu ne bi zbirali.
Novela zakona o referendumu in ljudski iniciativi sicer predvsem povzema spremenjene določbe ustave, po katerih lahko zahtevo za razpis referenduma vložijo le še volivci, na referendumu se glasuje o zavrnitvi in ne več potrditvi zakona, za zavrnitev zakona na referendumu je predpisan kvorum, poleg tega pa so iz referendumskega odločanja izrecno izvzete določene vrste zakonov. Med pomembnejšimi spremembami je tudi uvedba celovitega elektronskega poslovanja pri postopku zbiranja 40.000 podpisov podpore zahtevi za razpis referenduma.