c S

Za najslabše plačane v skupini J dogovorili dvig za plačni razred

24.12.2015 08:09 Ljubljana, 23. decembra (STA) - Vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali anekse h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Z njimi se na novo, za en plačni razred višje, določa uvrstitve na najslabše plačanih delovnih mestih v plačni skupini J. Nove uvrstitve bodo začele veljati 1. januarja, finančne posledice pa so ocenjene na 1,3 milijona evrov letno.

Spremembe so povezane z aneksom h kolektivni pogodbi za javni sektor iz leta 2009, s katerim so naknadno po vstopu v nov plačni sistem popravili plače na nekaterih najnižje vrednotenih orientacijskih delovnih mestih v javnem sektorju (perica, čistilka, vratar, telefonist, kuhar in voznik).

Ker je šlo za orientacijska delovna mesta, naj bi temu sledila še ustrezna prilagoditev za druga primerljiva delovna mesta, a se doslej to ni zgodilo. Z novembra podpisanim dogovorom o ukrepih za leto 2016 pa so vlada in sindikati soglašali, da bodo nove uvrstitve začele veljati s 1. januarjem.

V pogajanjih, ki so sledila, so se dogovorili, da bodo za en plačni razred povišali uvrstitve delovnih mest plačne skupine J (od I. do vključno IV. tarifnega razreda), in sicer za delovna mesta z do vključno 14. izhodiščnim plačnim razredom.

Po navedbah ministrstva za javno upravo je v plačni skupini J 161 delovnih mest, na katerih je zaposlenih 8289 oseb. Glede na to, da so javni uslužbenci na teh delovnih mestih tudi prejemniki minimalne plače (790,73 evra), pa se bo plača dejansko povečala 2576 zaposlenim.

Velikemu delu zaposlenih, ki se mu bodo sicer plače nominalno zvišale, se namreč dvig ne bo poznal, saj bo njihova plača tudi s tem dvigom še vedno pod minimalno plačo. Poznalo se jim bo zgolj pri obračunavanju pokojnin in bolniških, je za STA pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

Med tistimi, ki se jim popravlja vrednotenje, so po njegovih besedah med drugim laboranti, receptorji, mizarji, strugarji, steklopihalci, traktoristi, strojniki, vrtnarji, telefonisti ...

Z dogovorjenim pa niso zadovoljni v Konfederaciji slovenskih sindikatov. Njen predsednik Gvido Novak je za STA pojasnil, da namreč v pogajanja še vedno niso vključeni in jim ni bilo omogočeno, da bi na njih sodelovali kot tretja pogajalska skupina.

Pri tem pa sta, je opozoril Novak, v konfederacijo vključena Sindikat uslužbencev plačne skupine J, ki kot edini sindikat zastopa le to plačno skupino, in SPUKC - Sindikat zdravstva Slovenije, ki je bil prvenstveno ustanovljen za zastopanje te plačne skupne.

V slednjem ocenjujejo, in s tem se strinja tudi Novak, da gre za "pesek v oči socialno najšibkejšim uslužbencem plačne skupine J, saj jih večina, kljub 'podarjenemu' plačnemu razredu, še vedno ne bo dosegla praga minimalne plače".

Po njihovih navedbah bo v UKC Ljubljana današnji podpis aneksa vplival zgolj na nekaj več kot 20 odstotkov od nekaj manj kot 2000 uslužbencev plačne skupine J, "pa še to govorimo o zneskih, ki se v povprečju vrtijo okoli 36 evrov bruto na mesec".

Kljub temu pa so v tem sindikatu pristopili k podpisu, saj je to "od leta 2008 sploh prvi konkreten korak k odpravi storjenih krivic", sporočajo pa, da se je njihova bitka šele dobro začela.

Vlada je danes potrdila tudi dogovor glede nekaterih delovnih mest v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor iz leta 2009 je namreč popravil tudi uvrstitev za delovni mesti asistent z doktoratom v visokem šolstvu in v raziskovalni dejavnosti (plačni skupini D in H).

In tudi v tem delu se usklajuje vrednotenje primerljivih delovnih mest, o čemer so pogajanja potekala ločeno z resornim ministrstvom. Po navedbah Štruklja, sicer tudi glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), gre za okoli 900 delovnih mest, med katerimi so recimo lektorji, bibliotekarji, asistenti. Predvideni dvigi so glede na tarifno skupino različni, finančne posledice pa so podobne kot pri plačni skupini J.

Je pa Štrukelj pojasnil, da v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti uskladitev še ni izpeljana do konca. Zato so tudi sklenili poseben dogovor, v katerem je zaveza, da se bodo glede tega pogovarjali naprej.

Proti dogovorjenemu in načinu dogovarjanj pa protestira Visokošolski sindikat Slovenije. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se njihov protest nanaša na Svizovo "parafo v imenu treh sindikatov". Ob tem ugotavljajo, da bo visoko šolstvo, kot kaže, "edina točka dogovora, ki je vlada ne bo izpolnila oz. jo bo ob podpori sebi lojalnih šolskih sindikatov oklestila za 75 odstotkov".

Anekse sta na vladni strani podpisala minister za javno upravo Boris Koprivnikar in minister za finance Dušan Mramor ter glede na področja še resorni ministri.

Koprivnikar je po podpisu dejal, da se kot vlada trdo pogajajo o obveznostih, ki jih sprejemajo, a ko se za nekaj dogovorijo, želijo to v roku tudi izpeljati. Veseli ga, ker se bo z danes podpisanimi aneksi "malenkostno popravila situacija v najbolj ogroženi plačni skupini J in se odpravljajo anomalije, ki se žal vlečejo že od leta 2009". Dialog s sindikati pa se bo nadaljeval.

V sindikatih ob podpisu opozarjajo, da gre za izpolnitev več let starega dolga. Prizadevanja za odpravo anomalij pa se bodo nadaljevala, kot to predvideva tudi novembrski dogovor, je za STA napovedal vodja ene od dveh pogajalskih skupin Drago Ščernjavič in dodal, da bodo te pogovore nadaljevali sredi januarja.

Po Štrukljevih besedah je že to zadnje usklajevanje pokazalo na skrajno zahtevnost in problematičnost pogajanj o odpravi anomalij, ki jih še čakajo. Teh anomalij ne bo možno odpravljati, ne da bi zagotovili dodatna sredstva, je dodal.