Kot so danes sporočili iz zbornice, razlogov za hitre spremembe zakona - predlog novele je v javni obravnavi od 16. do 30. novembra, vlada pa naj bi ga v DZ poslala za obravnavo po skrajšanem postopku - ni.
Menijo namreč, da težave, ki naj bi jih novela rešila, niso tako pereče. Pri tem navajajo ugotovitve stanovanjske inšpekcije, da sicer obstaja nekaj ekscesnih primerov, da pa večina upravnikov ustrezno opravlja svoje obveznosti.
Predlagajo, da ministrstvo za okolje in prostor predlog novele umakne in "odpre" celoten zakon, saj da bodo spremembe potrebne tudi na podlagi ta teden sprejetega nacionalnega stanovanjskega programa.
Opozarjajo, da predlog v nekaterih členih pomeni "bistven sistemski poseg v delo upravnika (in izvajalcev) ter povečevanje stroškov upravnikov in etažnih lastnikov" ter da se bodo spremembe odrazile zgolj v stroških in zapletenosti poslovanja, ne bodo pa zagotavljale doseganja ciljev po večji varnosti in transparentnosti poslovanja.
Menijo, da predlagane spremembe ne bodo koristile ne upravnikom ne etažnim lastnikom. Še največ koristi bi imele banke in tudi inšpekcija, del pristojnosti katere bi prenesli na sodišča. Eden redkih pozitivnih učinkov predloga je predlagano povečanje števila stanovanjskih inšpektorjev, vendar za to niso potrebne spremembe zakona, dodajajo.
O predlogu so ta teden razpravljali tudi na okrogli mizi v okviru posveta Poslovanje z nepremičninami v Portorožu, kjer so se po navedbah zbornice strinjali, da hitre spremembe zakona niso potrebne in da bi bilo nujno v čim krajšem času prenoviti celoten zakon. "Največje presenečenje so udeleženci doživeli, ko sta tudi predstavnika Inšpektorata RS za okolje in prostor predlagane spremembe ocenila kot nekoristne in dodala, da predlagane spremembe niso posledica njihovih ugotovitev ob izvedenem nadzoru," pravijo v zbornici.
Predlog novele, s katero želi ministrstvo izboljšati upravljanje večstanovanjskih stavb in inšpekcijski nadzor, med drugim predvideva, da bodo morali upravniki sredstva rezervnega sklada za vsako stavbo voditi na posebnem transakcijskem računu. Po veljavni ureditvi jih lahko namreč za vse stavbe, s katerimi upravljajo, na enem računu.
Kot ugotavlja ministrstvo, v takih primerih med drugim prihaja do prelivanja denarja med posameznimi stavbami in nezakonite uporabe sredstev. Če pa ima upravnik sredstva na svojem računu, obstaja nevarnost, da jih porabi za svoje potrebe, celo ukrade ali si protipravno pridobi obresti od njihove vezave.
Predlog tudi črta možnost, da je lahko upravnik tudi posamezni etažni lastnik. Glede inšpekcijskega nadzora določa, da mora upravnik v breme etažnih lastnikov zagotoviti izvedbo z inšpekcijsko odločbo odrejenih del, določa pa tudi njegove obveznosti in obveznosti etažnih lastnikov.
Novela naj bi tudi odpravila nejasnosti glede imenovanja začasnega upravnika v sodnem oz. inšpekcijskem postopku ter izvajanja nujnih vzdrževalnih del. Odpravila naj bi tudi težave, ki nastajajo ob zamenjavi upravnika.
