Britanska kraljica je v otvoritvenem govoru ocenila, da bodo morali voditelji 53 držav, nekdanjih britanskih kolonij, tudi v praksi dokazati vodstvo pri globalnih vprašanjih.
Govorila je tudi o potencialu držav v boju proti segrevanju ozračja in pri tem omenila njihovo pobudo za zaščito gozdov v svetu. Izpostavila je tudi pomen sodelovanja mladih v tem boju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na bienalnem vrhu, ki se bo začel s pogovori o aktualnih temah migracij in ekstremizma, bo eden od panelov namenjen tudi podnebnim spremembam, na katerem bodo sprejeli sklepno deklaracijo.
Francija uradno na vrhu ne sodeluje, saj ni članica skupnosti, a se je Hollande želel osebno udeležiti vrha, da bi voditelje "spomnil na željo francoskega predsedstva po dosegi ambicioznega, pravičnega, trajnega in dinamičnega dogovora" v Parizu. Udeležence bo nagovoril ob boku generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona.
Na konferenci v Parizu želi Francija doseči dogovor o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, s katerim bi omejili dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo.
V skupnosti Commonwealth je združena četrtina držav na svetu, kjer živi tretjina svetovnega prebivalstva. Okoli 20 članic so majhne otoške države, ki so še posebej občutljive na vprašanje segrevanje ozračja.
Na drugi strani pa so članice tudi Indija, Pakistan in Avstralija, ki so med največjimi onesnaževalkami in s svojimi predlogi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov doslej niso zadovoljile organizatorjev pariške podnebne konference.
Prihodnji vrh Commonwealtha bo predvidoma leta 2017 v Vanuatuju in leta 2019 v Maleziji.
