Strategija obsega šest področij strateških usmeritev. Med njimi je razvoj sposobnosti zadovoljevanja skupnih potreb, v okviru katerega si bodo prizadevali za krepitev medobčinskega sodelovanja, vzpostavitev sistema spodbujanja medobčinskega povezovanja ter postopno in prostovoljno združevanje občin. Glede razvoja finančne avtonomije občin v strategiji izpostavljajo pomen sorazmernosti finančnih virov občin z obsegom nalog ter odpravo neskladij med strukturo stroškov in korekcijo kriterijev v modelu za izračun primerne porabe.
Strategija prav tako obravnava status mestnih občin ter povezovanja urbanih in ruralnih območij. Odpira pa tudi vprašanje uvedbe pokrajin. Kot je navedeno v strategiji, je zaradi ozemeljske majhnosti in prebivalstvene šibkosti Slovenije utemeljeno iskanje možnosti, da se pristojnosti pokrajin, kot jih definira ustava, organizira na regionalnem nivoju v okviru drugih že obstoječih oblasti, z medobčinskim povezovanjem ali v upravnih okrajih.
Glede razvoja lokalne demokracije v strategiji poudarjajo pomen uveljavitve pravice sodelovanja prebivalcev in zainteresirane javnosti pri pripravi odločitev ter utrditev položaja ožjih delov občine. Pri razvoju medinstitucionalnega dialoga strategija poudarja pomen združenj občin kot partnerjev državnih organov, pri čemer je treba krepiti vlogo združenj pri zagotavljanju strokovne pomoči občinam.
Kot so pojasnili na ministrstvu za javno upravo, so za pripravo strategije spomladi pripravili vsebinska izhodišča in opravili široko javno razpravo, v kateri so sodelovali predstavniki več kot polovice slovenskih občin, poslanci, državni svetniki in nekateri strokovnjaki visokošolskih zavodov.
Besedilo strategije razvoja lokalne samouprave je objavljeno na spletnem portalu e-demokracija, rok za pripombe pa je 26. december. O vsebini dokumenta na ministrstvu pripravljajo tudi strokovni posvet z zainteresirano politično in strokovno javnostjo, ki bo 10. decembra.