Pismo premierju je prebral predsednik sedemčlanskega sveta Metod Pevec. Poleg njega so ga podpisali še Milena Mileva Blažič, Andrej Blatnik, Sonja Ana Hoyer in Alja Predan. Uroš Lajovic se zahtevi ni pridružil, prav tako ne Jadranka Plut, ki sicer podpira očitke, ki so bili izrečeni proti ministrici, ne pa tudi poziva k njeni razrešitvi.
Člane sveta, ki usmerja nacionalno strategijo za kulturo, je državni zbor za dobo petih let imenoval julija lani na predlog vlade. Če se premier o razrešitvi ne bo izrekel, bodo podali odstopno izjavo, so povedali na seji.
Svet je zahtevo v pismu strnil v šest točk. Menijo, da je vodenje ministrstva za kulturo izrazito politično in ne strokovno, ministrici očitajo počasnost pri zakonodajnih spremembah ter ustanovitev komisije za pomoč pri pripravi strokovnih izhodišč modernizacije javnega kulturnega sektorja. V tej so, kot opozarjajo, imenovani sodelavci ministrstva in direktorji ustanov, ki prejemajo najvišje deleže sredstev z ministrstva.
Ministrstvu očitajo, da zavrača uresničevanje nacionalnega programa za kulturo, razočarani so nad nepremišljeno in avtoritarno kadrovsko politiko, dvomijo pa tudi o tem, da ministrica razume resnost razmer v kulturi in da jih je znala uspešno predstaviti pri oblikovanju proračuna za leti 2016 in 2017.
Državni sekretar Anton Peršak je ob tem poudaril, da je ministrici uspelo izboriti 35 milijonov evrov za programske projekte ter da bo integralni del proračuna za kulturo v letu 2016 višji. Direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič pa je napovedal, da bo s somišljeniki prav tako poslal pismo Cerarju, v katerem bo pojasnil neresničnost nekaterih navedb sveta. Do poziva je bil kritičen tudi Denis Miklavčič iz sindikata Glosa, ki je izrazil razočaranje nad politiziranim delom sveta.
Kot so se odzvali na ministrstvu, je Bizjak Mlakarjeva neprijetno presenečena nad ultimativnim tonom pisma sveta, saj se je med razpravo na seji izkazalo, da med kulturniki ni usklajeno. Pismo v nepovezanih točkah navaja le nekonkretne očitke, pripisujejo ga "politizaciji strokovnega telesa ter prevladi zasebnih interesov", so zapisali na ministrstvu.
Člani sveta so štiriurno sejo sicer začeli s sprejetjem programa dela in finančnega načrta sveta za leto 2016. V prihodnjem letu naj bi se posvetili konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, zasebnemu vlaganju v kulturi, položaju sodobnega plesa, vrnitvi v Italiji zadržanih umetnin in arhivov iz Kopra, Izole in Pirana, digitalizaciji arhivske dediščine in kulturno-umetniški vzgoji.
Največ časa pa je jim je vzela razprava o problemih odločanja v slovenski kulturi. Na to temo je spregovorila vrsta povabljenih gostov, med njimi tudi nekdanji minister Uroš Grilc in direktor JSKD Igor Tršar, ki vodi omenjeno komisijo za pomoč ministrstvu. Arhitekta Mika Cimolini, ki je bila nekoč članica strokovne komisije na ministrstvu, je bila kritična do delovanja teh komisij.
Ministrstvo je na seji tudi pozvalo članico sveta Mileno Milevo Blažič k opravičilu ministrici za napačne podatke glede financiranja zasebnega zavoda Trojina. Po njenih navedbah, ki jih je podala na seji 9. julija, ga je ministrstvo financiralo v višini 3,2 milijon evrov, po podatkih Supervizorja pa je bil ta znesek le dobrih 22.000 evrov.
