Vladni predlog novele je želel obstoječo določbo, da lahko organ za posredovanje zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške, nadomestiti z možnostjo zaračunavanja stroškov, ki nastanejo neposredno s pripravo in posredovanjem kopije zahtevane informacije.
Nasprotovanje predlogu je v razpravi na odboru DZ za notranjo politiko, javno upravo in lokalno samoupravo med drugim izrazila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Po njenem mnenju bi se lahko dogajalo, da bo do informacij lahko prišel le tisti, ki bo imel denar. Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici je poudaril, da je pravica do informacij javnega značaja tako pomembna, da jo moramo financirati skozi davke. Po mnenju Vida Dorie iz Transparency International Slovenia, bi bilo zaračunavanje stroškov dela v tem primeru v nasprotju z namenom dostopa do informacij javnega značaja.
Po mnenju Mateja T. Vatovca (ZL) predlog pomeni bistven korak nazaj glede transparentnosti. Nepovezani poslanec Jani Möderndorfer je opozoril, da ni znano, kako si vlada predstavlja izračun nematerialnih stroškov in v kakšnih vrednostih. Tudi v SDS imajo po besedah njihove poslanke Anje Bah Žibert pomisleke glede zaračunavanja stroškov, razumejo pa, da pri pripravi informacij nastajajo materialni stroški.
Dragan Matić (SMC) se strinja, da se ne sme postavljati ovir pri dostopu do informacij javnega značaja. Pojasnil pa je, da je zaračunavanje stroškov, ki je mogoče že sedaj, prej izjema kot pravilo, stroški pa se zaračunajo takrat, ko gre za nadpovprečno obremenitev neke javne institucije.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je zanikal, da bi bil namen novele uveljaviti zaračunavanje dostopa do informacij javnega značaja. Kot je pojasnil, lahko organi že zdaj zaračunajo stroške v skladu z veljavno uredbo, ki z zakonom ni usklajena, če za to pridobijo soglasje. V preteklem letu so soglasje odobrili za 0,69 odstotka zahtev, skupen znesek pa je znašal 11.000 evrov, je navedel.
Napovedal je, da bo uredba na podlagi novele natančneje določila, kdaj in v katerih primerih je dopustno zaračunati stroške, saj to ne sme postati splošna diskrecijska pravica posameznih organov. Treba je pa zagotoviti, da priprava informacij ne okrni dela državnega organa, je dodal.
Poslanci SMC so po prekinitvi seje napovedali podporo dopolnilu na predlog ZL, po katerem lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna le materialne stroške, pri čemer pa zaradi ekonomičnosti ne zaračuna stroškov, ki ne presegajo 20 evrov z vključenim DDV.
Po novem sicer ne bo več mogoče zaračunavati cene za ponovno uporabo informacij z izjemo nekaterih primerov. To je tudi v skladu z evropsko direktivo, ki se z novelo vnaša v slovenski pravni red. Z novelo po Koprivnikarjevih besedah nadaljujejo korake v smeri povečanja transparentnosti v javnem sektorju.
