Ponarejena zdravila so v prodaji povsod, tudi Slovenija ni izjema, je na novinarski konferenci pred popoldanskim posvetom o problematiki ponarejenih zdravil, ki ga pripravlja Fakulteta za varnostne vede, opozoril Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. V Sloveniji imamo dobro lekarniško mrežo, zato pri nas takih zdravil ni v lekarnah. Se pa zgodi, da kdo ponarejeno zdravilo kupi preko spleta in ga prinese v lekarno, da bi se posvetoval. Največkrat ljudje preko spleta kupujejo ponarejena zdravila za pomoč pri motnjah erekcije, pravi Štrukelj.
Danijela Frangež s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru ljudem pri kupovanju zdravil preko spleta svetuje nekatere previdnostne ukrepe. "Pozorni moramo biti na to, če spletni prodajalec skriva svoj fizični naslov - pogosto imajo navedene le kake poštne predale, na katere sprejemajo pošto. Pogosto prodajajo zdravila, ki se jih sicer da dobiti le na recept, njihove cene pa so običajno nižje od cen v lekarnah," je naštela Frangeževa.
Med ponarejenimi zdravili je najti taka, ki sicer vsebujejo pravo učinkovino, očitno ponarejena pa je embalaža, in taka, ki vsebujejo napačno učinkovino. Po besedah Štruklja to pogosto zaznavajo pri zdravilih za zdravljenje debelosti, kjer se prodajajo zdravila, ki so jih v preteklosti umaknili iz prodaje zaradi škodljivih stranskih učinkov.
Poleg tega med ponarejenimi zdravili zaznavajo tudi taka - največkrat gre za ponarejene antibiotike ali antimalarike -, ki imajo visoke odstotke nečistosti, in ponarejena zdravila, ki sploh ne vsebujejo zdravilnih učinkovin. Štrukelj je ob tem izpostavil primer iz ZDA, kjer so prodajali ponaredek biološkega zdravila za zdravljenje raka, v katerem je bila le fiziološka raztopina.
V preteklih letih so zaradi ponarejene učinkovine v sicer originalnem zdravilu v Evropi zabeležili več kot 120 smrti zaradi anafilaktičnega šoka. Kot se je izkazalo, so namreč kitajski dobavitelji proizvajalcem heparina prodajali neustrezno učinkovino za proizvodnjo tega zdravila. Poleg tega se v prometu pojavljajo tudi zdravila, v katerih so odmerki zdravilne učinkovine manjši od deklarirane, je danes še naštel Štrukelj.
Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru pripravljajo raziskavo, v kateri nameravajo v prihodnjih dveh letih analizirati stanje na področju ponarejenih zdravil v Sloveniji. Kot je danes povedala Frangeževa, bodo skušali v raziskavi ugotoviti, kako v Slovenijo prihajajo ponarejena zdravila, pa tudi, ali bi potrebovali kakšno spremembo zakonodaje na tem področju.
Frangeževa je opozorila, da tudi v Sloveniji zaznavajo organizirane združbe, ki se ukvarjajo s prodajo ponarejenih zdravil. Ljudem svetuje, naj imajo do porabe zdravil odgovoren odnos. Ob tem pa dodaja, da lahko spremenimo zakonodajo, da bi prodajalce ponarejenih zdravil izenačimo s prodajalci drog, a najpomembnejše je izobraževanje ljudi.
Štrukelj je poudaril, da slovenski zdravstveni sistem, kar se tiče dostopnosti do zdravil za bolnike, ni slab. Posvaril je pred negativnimi učinki za varnost bolnikov, če bi prešli na sistem, podoben ameriškemu, kjer mora bolnik za večino zdravil doplačati ali jih celo sam kupiti. V tem primeru bi se namreč število ponarejenih zdravil tudi pri nas zagotovo povečalo, "ker bo neuk bolnik gledal le ceno". Po njegovem prepričanju se mora politika zavedati, da je dostopnost do zdravil privilegij in pravica. Po drugi strani pa bi sistem doplačil za vsako izdano zdravilo spodbudila odgovornejše ravnanje z zdravili, meni.
Duncan Elson iz farmacevtske družbe Pfizer je opozoril še, da ponarejena zdravila pogosto izdelujejo v neprimernih higienskih pogojih, kjer ni nadzora nad tem, kaj je v zdravilih, prostori so umazani, higiensko oporečni.
Boj proti trgovini s ponarejenimi zdravili mora teči na več ravneh, dodaja Elson. Izpostavil je potrebo po sodelovanju z organi pregona in močno regulativo, a tudi po njegovem prepričanju je ključno izobraževanje ljudi.
