Pogajalci Evropskega parlamenta na eni in držav članic EU na drugi strani so že 14. novembra dosegli dogovor o proračunu, zato je bila današnja končna potrditev pričakovana. Že v torek je proračun formalno potrdil Svet.
Dogovor v prihodnjem letu predvideva 143,9 milijarde evrov za plačila in 155 milijard evrov za prevzem obveznosti. Parlament je sprva terjal več, 146,5 milijarde evrov za plačila, države pa so ponujale manj, 142,1 milijarde evrov. Na koncu so se, kot običajno, našli nekje na sredini.
Kot poudarjajo v parlamentu, bo za financiranje begunske krize v najbolj izpostavljenih državah EU in tudi v tretjih državah namenjenih 1,6 milijarde evrov več, kot je v svojem prvem predlogu predvidela Evropska komisija. Več kot to glede na okvire, ki jih postavlja lani sprejeta sedemletna finančna perspektiva, po njihovem ni bilo mogoče.
Kot uspeh poslanci izpostavljajo tudi to, da so v pogajanjih zagotovili dodatna sredstva za študente oz. program Erasmus+ in pa za krepitev konkurenčnosti - za majhna in srednja podjetja, program EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 in za instrument EU za povezovanje Evrope, iz katerega se financirajo infrastrukturni projekti.
Obenem so poslanci danes izglasovali še amandma k letošnjemu proračunu. V njem predlagajo, da bi se 2,3 milijarde evrov, na katere EU ni računala - gre za pobrane kazni zaradi kršitev pravil o konkurenčnosti in carine, ki jih je bilo več od pričakovanj - namenilo financiranju skrbniških skladov za Afriko in Sirijo.
Gre za sklada, ki naj bi financirala odpravljanje osnovnih vzrokov migracij, v katera pa države članice EU zaenkrat niso prispevale niti približno toliko denarja, kot se je sprva napovedovalo.
Še naprej bo sicer večina denarja v proračunu EU namenjenega kmetijstvu in razvoju tistih delov EU, ki so sedaj podpovprečno razviti. Največ, okoli 20 odstotkov vsega denarja, bo kot največja in gospodarsko najmočnejša članica EU v proračun prispevala Nemčija, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
