Ta tveganja izhajajo predvsem iz nekaterih enkratnih dejavnikov, med katere sodijo transakcije Družbe za upravljanje terjatev bank in finančno breme begunske krize, je na torkovi seji ocenil svet Banke Slovenije.
Ob tem pa Banka Slovenije opaža, da povečana tveganja v mednarodnem okolju zaenkrat še ne vplivajo na domačo gospodarsko aktivnost in se prav tako še ne kažejo v gospodarski rasti slovenskih trgovinskih partneric. Solidna gospodarska rast Slovenije, ki je v tretjem četrtletju verjetno ostala višja od povprečja evrskega območja, se namreč nadaljuje.
K rasti so izdatno prispevale predelovalne dejavnosti, kjer pričakovano upočasnjevanje rasti proizvodnje avtomobilske industrije že nadomešča hitrejša rast drugih panog, predvsem farmacije ter kovinske in elektro industrije.
Solidna rast prihodkov se ohranja tudi v zasebnih storitvah, a verjetno z nekoliko manjšim prispevkom potrošnje gospodinjstev, vsaj če sodimo po stagnaciji kazalnika zaupanja potrošnikov ter prihodkov v gostinstvu in trgovini.
Glede prodaje slovenskih trgovcev Banka Slovenije opaža, da njena rast izvira le iz večjega nakupovanja trajnih proizvodov, kar pa gospodinjstva - vsaj glede na mesečne podatke o prihodkih v trgovini - čedalje izdatneje nadomeščajo z zmanjševanjem nakupov vsakodnevnih dobrin.
Za tretje četrtletje je nakazana upočasnitev rasti končne potrošnje gospodinjstev, kar sovpada z znižanjem rasti razpoložljivega dohodka, ki letos skoraj v celoti temelji na masi plač. Kupno moč tako še naprej povečujeta rast zaposlenosti, ki je ostala izdatna tudi v tretjem četrtletju, in poglabljanje deflacije.
