Kaznivo dejanje nasilja v družini bi moralo veljati tudi, ko žrtev in povzročitelj še nista v zakonski ali zunajzakonski zvezi oz. registrirani istospolni partnerski skupnosti, je dejala predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja Maja Plaz. Društvo je skupaj z Društvom za nenasilno komunikacijo in Mestno občino Ljubljana tudi organiziralo posvet.
Ukrep prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju po zakonu o nalogah in pooblastilih policije pa bi morali z zdajšnjih deset podaljšati na 30 dni, je poudarila Plazova.
Alojz Sladič z Generalne policijske uprave je povedal, da je zdaj na policiji oblikovan predlog, da se ukrep prepovedi približevanja podaljša na 15 dni. Razlog za to je po njegovih besedah med drugim bojazen, da bi vsako podaljševanje ukrepa podaljšalo tudi odzivni čas ostalih služb, ki se morajo odzvati, denimo centrov za socialno delo in nevladnih organizacij.
Nujen je obvezen trening socialnih veščin, kjer povzročitelj nasilja spozna, da nasilje ni sprejemljivo v nobenem primeru. Le tako lahko pride do sprememb v družini, je dejala Vesna Draginc s Centra za socialno delo Novo mesto. Vzporedno je treba po njenih besedah poskrbeti za zdravljenje alkohola, ki pogosto botruje nasilju.
Prav tako je nujno izobraževanje za vse strokovne delavce, ki prihajajo v stik z žrtvami nasilja, tudi za sodnike in socialne delavce. Tudi sami ugotavljajo, da nimajo dovolj znanja, je dejala Nina Obran iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Na sodišču se soočajo s tem, da pogosto ni vidnih dokazov za nasilje v družini ali pa jih ni več, je povedala Mirjam Kline z Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Tako denimo modrice zaradi udarcev izginejo, žrtev pa zanika, da jih je sploh kdaj imela. Še težje dokazljivo je psihično nasilje. Opozorila pa je, da "nihče ni imun na nasilje". Izvaja se tudi med ljudmi na visokih položajih in med visoko izobraženimi, je dejala.
V Amnesty International Slovenije pa so opozorili na begunke, ki bežijo iz svojih domovin, kjer divjajo vojne. Na poti iz domovine ali v begunskih kampih pa se soočajo s številnimi nevarnostmi. Ponekod pred odhodom celo vzamejo tablete proti zanositvi, ker je velika verjetnost, da bodo na poti posiljene, je povedala Metka Naglič.
Združeni narodi so 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami razglasili leta 1999. S 25. novembrom se začenjajo tudi akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki se bodo sklenili z 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic.
