V EU je trenutno dovoljena le pridelava gensko spremenjene koruze ameriškega proizvajalca Monsanto, okoli 60 GSO pa je možno uvoziti iz držav, kot so ZDA, Argentina, Brazilija in Kanada. Med njimi so koruza, bombaž, soja, sladkorna pesa in oljna repica.
Gensko spremenjena hrana je v Evropi tradicionalno deležna ostrih kritik. Aprila je v veljavo stopila evropska direktiva, ki je članicami omogočila, da svoje naravno okolje lažje zaščitijo pred GSO.
Slovenija je to možnost izkoristila. DZ je sredi septembra sprejel zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, ki omogoča dve vrsti zaščite - geografsko izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ki jih odobrijo na evropski ravni, ali prepoved njihove pridelave.
Slovenija je Evropski komisiji do izteka roka v začetku oktobra poslala zahtevo za geografsko izključitev celotnega ozemlja Slovenije iz pridelave GSO, ki že imajo dovoljenje ali so v postopku odobritve na evropski ravni. Gre za osem različnih vrst koruze štirih ameriških podjetij.
Evropska komisija je predlagala tudi, da bi državam članicam omogočili prepoved uvoza GSO, če bi za to imele legitimne razloge in če ti ne bi bili v nasprotju z zdravstvenimi in okoljskimi presojami komisije.
Okoljski odbor v Evropskem parlamentu je takšen predlog danes zavrnil s 47 glasovi, ki so jih prispevale različne stranke. Trije člani so predlog podprli, pet pa se jih je glasovanja vzdržalo. Parlament naj bi na plenarni seji o tem glasoval še ta mesec.
"Predlog bi lahko razdrobil notranji trg EU in vodil k ponovni uvedbi inšpekcij na mejah," je povedal predsednik odbora Giovanni La Via (EPP). Poslanec Zelenih Bart Staes pa je komisiji očital, da predlog ne rešuje glavnih napak v zdajšnjem procesu odobravanja GSO, zato jo je pozval, naj pripravi nov predlog.
