Zunanji ministri so danes v Luksemburgu večino časa namenili vojni v Siriji, ki je glavni razlog za najhujšo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni, a EU se ob tem sedaj osredotoča na krepitev zunanje meje, hotspote in Turčijo.
Slovenija podpira okrepljen nadzor zunanje meje unije in vzpostavitev hotspotov tudi v tretjih državah, na primer v Srbiji in Makedoniji. Sedaj se vzpostavljajo v Italiji in Grčiji, kar je šele začetek, s tem projektom je treba nadaljevati, je poudaril Erjavec.
Slovenski minister je izpostavil tudi, da je na današnjem zasedanju v Luksemburgu prvič dobil občutek, da EU balkansko in sredozemsko begunsko pot obravnava enakopravno. V preteklosti je bila namreč večina pozornosti namenjena sredozemski poti.
V torek bo sicer o begunski krizi razpravljal slovenski svet za nacionalno varnost.
Zunanji ministri so danes razpravljali o zunanjepolitičnih vidikih begunske krize. Podrobneje bodo o ukrepanju na tem področju v torek govorili ministri za evropske zadeve, ki bodo pripravili teren za odločitve na vrhu unije konec tedna v Bruslju.
Na podlagi osnutka sklepov vrha, ki je pricurljal v javnost, bodo voditelji izpostavili tri področja ukrepanja: sodelovanje s tretjimi državami za zajezitev tokov ter krepitev nadzora zunanje meje in prizadevanj za učinkovito vračanje nezakonitih migrantov.
Pri sodelovanju s tretjimi državami je pričakovati poudarek na čimprejšnjem sprejetju skupnega akcijskega načrta EU in Turčije za ukrepanje v begunski krizi na podlagi vzajemnih zavez.
Prav tako je v tem okviru pričakovati poziv voditeljev, naj se "raziščejo možnosti za vzpostavitev varnih in vzdržnih sprejemnih zmogljivosti v prizadetih regijah", torej za prenos modela hotspotov zunaj unije.
V tem kontekstu je v zraku tudi turški predlog vzpostavitve varne cone na severu Sirije, do katerega je EU zadržana. Najboljša varna cona bo Sirija brez vojne, je danes poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.
V povezavi s tem vprašanjem je še dejala, da predlaga Turčija varno ceno prav na območju, kjer se stopnjujejo vojaške dejavnosti Islamske države in tudi Rusije, zato ta predlog nikakor ni zlahka izvedljiv, tako da bo treba o njem še razpravljati.
V povezavi z drugim prednostnim področjem, krepitvijo zunanje meje, bodo voditelji predvidoma pozvali k prizadevanjem za postopno vzpostavitev "integriranega upravljanja" zunanje meje.
Ta pristop naj bi vključeval krepitev mandata evropske agencije za zunanje meje Frontex v kontekstu razprave o vzpostavitvi evropske mejne in obalne straže, še zlasti glede namestitve Frontexovih sil za hitro posredovanje na zunanji meji.
