Svetovna koalicija proti smrtni kazni, ki so jo ustanovili leta 2002 v Rimu, združuje pa več kot 150 organizacij, je tokratni dan postavila pod geslo Smrtna kazen ne ustavlja zločinov, povezanih z mamili.
Kot piše na njeni spletni strani, so številne države smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z mamili, v svoje pravne sisteme uvedle med letoma 1980 in 2000. Ta trend danes upada, a so v nekaterih državah prav zločini, povezani z mamili, glavni razlog za obsodbo na smrtno kazen in njeno izvršitev, opozarja koalicija.
Za zločine, povezane z mamili, smrtno kazen izvaja 33 držav in ozemelj. V zadnjih petih letih jih je 13 med njimi smrtno kazen za tovrstne kazniva dejanja izvršilo, pet med njimi pa je v praksi ne izvaja.
Slovensko zunanje ministrstvo je ob dnevu boja proti smrtni kazni opozorilo, da je smrtna kazen "nečloveška, okrutna, ponižujoča in dokončna oblika kaznovanja", je tudi oblika kaznovanja, ki nima dokazanega pozitivnega učinka na preprečevanje kaznivih dejanj in ne prinaša zadoščenja žrtvam oziroma svojcem žrtev.
Kot so poudarili, Slovenija vse države, ki še niso ratificirale drugega izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega cilj je odprava smrtne kazni, poziva, naj to storijo.
Visoka zunanja predstavnica EU Federica Mogherini in generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland sta izrazila zaskrbljenost, ker se je v lanskem letu povečalo število izvršitev smrtne kazni zaradi mamil, med kaznovanimi pa so tudi mladoletni, kar je v nasprotju z načeli mednarodnega prava.
Glede na podatke organizacije za zaščito človekovih pravic Amnesty International je sicer smrtno kazen za vsa kazniva dejanja do 1. julija 2015 povsem odpravila 101 država. Na drugi strani po podatkih svetovne koalicije smrtno kazen ohranja 58 držav, najmanj 22 držav jo je v letu 2014 izvršilo.
Po podatkih Amnesty International je bilo lani v 55 državah na smrt obsojenih najmanj 2466 ljudi, kar je 28 odstotkov več kot leta 2013, ko so 1925 obsodb na smrtno kazen zabeležili v 57 državah. Porast gre pripisati predvsem velikemu povečanju smrtnih obsodb v Egiptu - s 109 v letu 2013 na 509 v letu 2014, ter Nigeriji - s 141 v letu 2013 na 659 v letu 2014.
Ko gre za izvrševanje smrtnih kazni, je na prvem mestu na svetu Kitajska. Ta država je po ocenah svetovne koalicije v lanskem letu usmrtila 3000 ljudi, trenutno smrtna kazen grozi 1500 ljudem.
Peking bo sicer s 1. novembrom za devet kaznivih dejanj ukinil smrtno kazen. Gre za drugo krčenje kitajskega seznama zločinov, za katere je zagrožena smrtna kazen v zadnjih petih letih. Na njem je trenutno še 55 kaznivih dejanj. Med njimi so tudi nenasilna dejanja, kot so z mamili povezani prekrški in korupcija.
Kitajski po številu izvršenih smrtni kazni sledi Iran, kjer so lani usmrtili 721 ljudi, trenutno pa smrtna kazen grozi 2000 obsojencem.
V ZDA pa so lani usmrtili 35 na smrt obsojenih, trenutno pa ta kazen grozi še 2994 obsojencem, kažejo podatki svetovne koalicije. ZDA so poleg Belorusije tudi edina izmed 57 držav Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki so v lanskem letu izvršile smrtno kazen. Belorusija je edina evropska država, ki še izvaja smrtno kazen. Lani je usmrtila tri ljudi, trenutno pa smrtna kazen grozi 104 tamkajšnjim obsojencem.
V nekaterih državah, kjer smrtne kazni ne izvajajo več, pa medtem razmišljajo o njeni ponovni uvedbi. Parlament v Šrilanki, kjer so smrtno kazen nazadnje izvršili leta 1976, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP razpravo o njenem ponovnem udejanjanju začel ravno ta teden.
