Za leto 2016 ima resor na voljo 139,2 milijona evrov, od tega je 107,5 milijona evrov integralnih sredstev, ostalo so predvidena evropska sredstva. V B-bilanci bo na voljo 105,3 milijona evrov, predvsem za povratne vire financiranja za občine in podjetja na problemskih območjih. Za leto 2017 je za resor namenjenih 127,6 milijona evrov, od tega 97,2 milijona evrov integralnih sredstev. V B-bilanci je predvidenih 55,5 milijona evrov. Novost pri financiranju občin je, da v novi finančni perspektivi iz evropskih sredstev ne bo več infrastrukturnih investicij.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je ocenil, da bodo z razpoložljivimi sredstvi lahko izpolnili zastavljene naloge in pričakovane cilje.
Vizija je krepitev konkurenčnosti gospodarstva, pri čemer ukrepi niso nujno povezani s proračunskim denarjem. Gre namreč za odpravo administrativnih ovir in spremembo delovne zakonodaje ter davčne spremembe za razbremenitev stroškov dela. Podjetja bi tako lažje delovala in tudi ustvarila več delovnih mest, meni minister.
Med glavnimi ukrepi bo zagotavljanje sredstev za problemska območja in Pomurje ter podpora internacionalizaciji in spodbujanje domačih in tujih investicij. Glede slednjega je že pripravljen enotni dokument, v katerem bodo zbrane vse informacije o možnostih vlaganj v državi.
Minister je izpostavil področji turizma in lesne industrije. Proračun krepko povečuje sredstva za promocijo Slovenije v tujini, in sicer z letošnjih devet milijonov na 15,8 milijona v letu 2016 in 16,6 milijona evrov v letu 2017. Minister poudarja, da je treba zapolniti turistične zmogljivosti, ki bile v preteklih letih zgrajene, poleg tega promocija države v tujini ni pomembna samo za turizem, ampak za celotno gospodarstvo. Cilj je sicer povečati ta sredstva na okoli 20 milijonov letno.
Pri lesni industriji je Počivalšek izpostavil ustanovitev državnega gozdarskega podjetja in cilj, da se pod tržnimi pogoji več lesa predela v Sloveniji, ne pa da se v tujino izvaža hlodovina.
Člani odbora so pozdravili povečanje sredstev za promocijo turizma in države v tujini. Opozicija je bila kritična predvsem na splošno do proračuna, ki da ni razvojno naravnan in znižuje sredstva za investicije.
Suzana Lep Šimenko (SDS) se je strinjala z gospodarsko zbornico, da bi veljalo biti bolj previden pri pričakovanjih o rasti, saj da obstajajo precejšnja tveganja, predvsem ker je Slovenija izvozno usmerjena. Ključno je zagotoviti ustvarjanje delovnih mest, spodbujati podjetništvo že v osnovnih šolah in zagotavljati več tehničnega kadra, je menila.
Miha Kordiš (ZL) je ob nestanovitnosti tujih trgov menil, da bi se bilo treba osredotočiti na krepitev domačega povpraševanja ter zagotoviti državne investicije v infrastrukturo in raziskave.
Matej Tonin (NSi) je ocenil, da je proračun pripravljen za ohranjanje statusa quo in da ne nakazuje, da bo prišlo do potrebnih reform. Tudi on je opozoril na to, da gospodarska rast temelji na izvozu, država pa da ni pripravljena na morebitne nenadne spremembe na njenih izvoznih trgih.
Jan Škoberne (SD) je menil, da je ohranjanje trenutnega stanja ob zmerni gospodarski rasti in v pokriznem času morda potrebno. Podprl je prizadevanja, da ob proračunskem okviru išče rešitve, ki jih je mogoče izpeljati z nefinančnimi ukrepi, kot so odprava administrativnih ovir.
Proračun gospodarskega ministrstva je edini še razvojno naravnan, pa je ocenil Danilo Anton Ranc (SMC). Tako kot drugi poslanci SMC je podprl prizadevanja za krepitev turizma in lesarstva. Ob zmanjšanju sredstev (resor ima za leto 2015 na voljo 198 milijonov evrov) je menil, da bi moral ta resor dobiti več denarja.
