Kot je v izjavi za medije po srečanju pojasnil državni sekretar na ministrstvu Boštjan Šefic, so danes pripravili prvi delovni sestanek s prvo skupino občin. Po njegovih besedah je bil ključni namen sestanka predstavnike lokalnih skupnosti seznaniti s svojimi ocenami glede možnih migracij in z že opravljenimi aktivnostmi, posebno pozornost pa so namenili nastanitvenim kapacitetam in drugi logistiki.
Po njegovih besedah sta dve ključni vstopni točki, in sicer madžarska in hrvaška meja, konkretne lokacije, kjer bodo sprejemni centri, pa še določajo. Ko bodo določene, se bodo z občinami dogovorili tudi o opremljenosti z elektriko, vodo in drugim.
Prvi stik z beguncem bo opravila policija, nato jih bodo razvrstili v tri skupine, je pojasnil. V eni bodo tisti, ki bodo zahtevali mednarodno zaščito, v eni tisti, ki se po dublinski uredbi vrnejo - med njimi so denimo tisti, ki ne prihajajo iz križnih žarišč, saj med migranti niso samo Sirci in Afganistanci; poleg tistih, ki bežijo pred vojno, so tudi ekonomski migranti in tisti, ki se odpravljajo na študij. V tretji skupini pa so tisti, ki sicer nezakonito vstopajo v državo, a je jasno, da jih ne morejo vrniti, zato bodo ti dobili dovoljenje za zadrževanje v Sloveniji, je pojasnil Šefic.
Tiste, ki bodo zaprosili za azil, bodo po njegovih napovedih namestili v azilni dom ali njegove izpostave, tisti iz druge skupine bodo ostali v sprejemnih centrih ob meji, tisti iz tretje skupine pa bodo predvidoma nastanjeni v nastanitvenih centrih.
Tudi predloge za objekte za nastanitev po njegovih besedah še zbirajo, obenem jih tudi že pregledujejo in ugotavljajo, kateri so primerni za takojšnjo nastanitev, pri katerih so potrebna manjša dela, kateri pa so neprimerni in jih tudi ne bodo sanirali. Tako so že ugotovili, da so neprimerni denimo objekti v Ilirski Bistrici.
Rok za zbiranje predlogov - iščejo predvsem zidane nastanitve, saj šotorišča zaradi prihajajoče zime niso primerna - je 8. september, nato bodo lokacije tudi konkretno določili in tako bo znana številka, koliko beguncev se lahko namesti v Sloveniji. Pri tem Šefic dodaja, da bodo vsak predlog, ki bo prišel po tem roku, vključili v načrt. Glede trenutne številke o nastanitvenih kapacitetah pravi, da se ta iz ure v uro spreminja, je pa večja od tisoč.
Kot je poudaril Šefic, občine ne bodo imele dodatnih stroškov zaradi morebitnega večjega števila prosilcev za azil. Gre za strošek države, je pojasnil. Po njegovih besedah bi lahko prišlo tudi do sprejemov begunca na dom, toda šele pozneje, ko bi bil ta denimo že v postopku odločanja o njegovi prošnji za mednarodno zaščito.
V naslednjih dneh in tednih bodo s sestanki po njegovih napovedih nadaljevali, in sicer glede na to, kje bodo določene nastanitvene kapacitete - tako za tiste, ki bodo zaprosili za status, kot za vse druge.
Srečanja so se udeležili predstavniki devetih od 13 vabljenih občin, so se pa dogovorili, da bodo vse omenjene občine predstavniki ministrstva tudi obiskali, je pojasnil Šefic. Poleg predstavnikov ljubljanske in mariborske občine so povabili tudi predstavnike občin Ankaran, Brežice, Črnomelj, Celje, Lendava, Logatec, Postojna, Vrhnika, Ilirska Bistrica, Grad in Podlehnik.
Župan občine Ankaran Gregor Strmčnik je poudaril, da je izjemnega pomena, da lokalne skupnosti sodelujejo z državo in da se ta pereč problem rešuje v sodelovanju, strpno, kulturno in na človeški način. V Ankaranu je sicer predvidena nastanitev okoli 120 oseb v počitniškem naselju notranjega ministrstva na Debelem Rtiču, in sicer bi šlo predvsem za družine.
Podžupan občine Postojna Andrej Berginc pa je pojasnil, da imajo na voljo center za tujce. Prostori v vojašnici, kjer so bili nekdaj nastanjeni begunci, pa po njegovih besedah niso več primerni za nastanitev beguncev.
