Vlada v Atenah želi dogovor o novi pomoči doseči do srede avgusta, grški parlament pa bi sporazum potrjeval 18. avgusta. Premier Aleksis Cipras tudi pri tem glasovanju računa na podporo opozicije, saj mu je levo krilo lastne stranke Siriza že v dveh glasovanjih o nadaljnjih reformnih in varčevalnih ukrepih obrnilo hrbet, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Grška vlada bo storila vse, kar je obljubila, da bi v prihodnjih dneh dosegli dogovor, je danes na grški televiziji Skai zagotovila tiskovna predstavnica vlade Olga Gerovasili. Kot je napovedala, naj bi v sredo začeli oblikovati osnutek pogodbe.
Upniki od Aten med drugim zahtevajo odpravo davčnih olajšav za kmete, zvišanje upokojitvene starosti, omejitev možnosti stavk in liberalizacijo trga dela. Dogovor o teh postavkah bo nujen za odobritev tretjega paketa pomoči v višini do 86 milijard evrov.
Atene sicer nimajo veliko časa: 20. avgusta morajo Evropski centralni banki (ECB) povrniti 3,2 milijarde evrov.
Kot je od virov pri grški vladi izvedela dpa, so pogajanja v polnem zagonu. So pa pogovori dosegli zelo občutljivo točko, ko naj bi posojilodajalci v ponedeljek zahtevali takojšnjo omejitev zgodnjega upokojevanja.
Danes zgodaj popoldne naj bi sicer grški finančni minister Evklid Cakalotos in gospodarski minister Giorgos Stathakis s strokovnjaki posojilodajalcev odprla vprašanje privatizacije. Od prodaje državnih podjetij in nepremičnin si Atene obetajo 50 milijard evrov prilivov.
Grčija naj bi sicer v skladu z dogovorom z evropskimi voditelji državno premoženje prenesla na posebni sklad, ki bo pod nadzorom evropskih institucij. S prodajami naj bi delno pokrili grške dolgove, del pa naj bi se stekel v investicije.
Atene so sicer leta 2011 ustanovile privatizacijski sklad TAIPED in že takrat je bilo govora o 50 milijardah evrov. Vendar pa se je doslej s prodajami nabralo zgolj okoli tri milijarde evrov.
Za privatizacijo so med drugim namenjeni grške železnice, upravljalec električnega omrežja (DEI), letališča, prodanih naj bi bilo nekaj nenaseljenih otokov ter prodanih ali v najem oddanih okoli 1000 stavb. Sindikati v državnih podjetij sicer napovedujejo oster boj proti prodajam.
V ponedeljek je sicer po petih tednih zaprtja - z določenimi omejitvami - znova steklo trgovanje na grški borzi. Osrednji indeks je padel za več kot 16 odstotkov, trgovci pa govorijo o črnem ponedeljku. Ekstremni odziv je bil sicer pričakovan.
